Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (4.788-4.812) 
- sonatína -e ž (ȋ) muz. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino ♪
- sordína -e ž (ȋ) muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti ♪
- sordiníran -a -o prid. (ȋ) 1. muz. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton 2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo ∙ publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti diskretni zadržana ♪
- sordíno -a m (ȋ) muz. sordina: igrati s sordinom / patosu je včasih potreben sordino ♪
- sorodovína -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden ♪
- sorodovínec -nca m (ȋ) zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci ♪
- sosédin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk ♪
- sosédinja -e ž (ẹ̄) zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi ♪
- soséskin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosesko: soseskina ureditev / soseskini gozdovi / to zemljišče je soseskina last ♪
- soséščina -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
- sòtrpín -a m (ȍ-ȋ) ekspr. kdor je skupaj s kom deležen istega trpljenja, iste težke usode: spodbujal je sotrpine v ječi ∙ šalj. v soboto se bomo sestali sotrpini iz gimnazije sošolci ♪
- sòtrpínka -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sotrpin: pazniki so jo pretepli, ker se je zavzela za onemogle sotrpinke ♪
- sòučinkovánje -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju ♪
- sòučinkováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo ♪
- sovinjon gl. sauvignon ♪
- sovrin gl. sovereign ♪
- spakedránščina -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
- sparína -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
- spáring neskl. pril. (ȃ) šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev ♪
- spetelíniti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli ♪
- spín -a m (ȋ) fiz. lastna vrtilna količina osnovnih delcev, atomov: spin elektronov ♪
- spináker -ja m (á) navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker ♪
- spinálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje ♪
- spinél tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
- spinét tudi špinét -a m (ẹ̑) muz., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet ♪
4.663 4.688 4.713 4.738 4.763 4.788 4.813 4.838 4.863 4.888 
