Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (4.726-4.750)
- slínavec -vca m (í) slabš. mlad, nedorasel fant: kdo bo poslušal tega slinavca ♪
- slínavka -e ž (í) anat. žleza v ustih, ki izloča slino: preiskovati slinavke; vnetje slinavk; slinavke in sluzne žleze / obušesna, podčeljustna slinavka / ustna slinavka // v zvezi trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone: obolenje trebušne slinavke ◊ bot. slinavka užitna goba z rjavkastim ali rumenkastim klobukom in drobnimi zrnci na betu, Suillus granulatus; vet. slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu ♪
- slínavost -i ž (í) 1. povečano, čezmerno izločanje sline: bolnike mučijo nemir, nespečnost in slinavost 2. slabš. pretirana prijaznost, priliznjenost: govornikova mehkobna slinavost ♪
- slínček -čka m (ȋ) kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila: zavezati otroku slinček; slinček iz frotirja ♪
- slínež -a m (ȋ) slabš. pretirano prijazen, priliznjen človek: tega slineža se marsikdo izogiba ♪
- slíniti -im nedov. (í ȋ) 1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste 2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita slíniti se 1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini 2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli
deklet ∙ slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost slinèč -éča -e: slineči se psi ♪
- slínjenje -a s (ȋ) glagolnik od sliniti: slinjenje ublaži srbenje / slinjenje zaljubljencev / hlinjenje in slinjenje ♪
- slonokoščenína -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
- slonokoščevína -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
- slonovína -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina ♪
- slonovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje ♪
- slovánščina -e ž (ȃ) lingv., navadno v zvezah: alpska slovanščina jezik slovanskih naseljencev v Alpah in na Krasu od srede 8. do 11. stoletja; cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju ♪
- slováščina -e ž (ȃ) slovaški jezik: prevesti iz slovaščine ♪
- slovénščina -e ž (ẹ́) slovenski jezik: slovenščina se razvija; govoriti, obvladati, razumeti slovenščino; uporabljati v šolah in uradih slovenščino; prevesti v slovenščino; čista, lepa, slaba slovenščina; profesor slovenščine; ljubezen do slovenščine; skrb za pravilno slovenščino / časopisna, knjižna, odrska slovenščina; pomorska, tehniška slovenščina / prvo uro je bila slovenščina pouk tega jezika ♪
- slovínščina -e ž (ȋ) lingv. slovansko narečje, ki se je govorilo severozahodno od Gdanska ♪
- slóvstvenozgodovínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. literarnozgodovinski: slovstvenozgodovinski pregled ♪
- slúginja -e ž (ú) ženska oblika od sluga: sluginja je odprla šolska vrata ♪
- sluznína -e ž (ȋ) biol. glavna sestavina sluza: sluznina v slini, želodčnem soku ♪
- služinčád -i ž (ȃ) v nekaterih deželah služabniki: služinčad stanuje v stranskem krilu poslopja; gospodar je izplačal, nadzoroval služinčad ♪
- slúžkinja -e ž (ȗ) v nekaterih deželah stalno najeta ženska, navadno v mestu, za pomoč pri gospodinjskih delih: imeti, najeti služkinjo ∙ ekspr. bila je vsem za služkinjo vsem je morala streči, pomagati ♪
- smetarína -e ž (ȋ) pristojbina za odvoz smeti: povišati smetarino ♪
- smóking -a m (ọ̑) slavnostni moški suknjič, navadno črne barve, s šal ovratnikom: nositi, obleči smoking; diplomati v smokingih in frakih ♪
- smókvin -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na smokvo: smokvin list / smokvino žganje ♪
- smolína -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino ♪
- smolovína -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori ♪
4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826