Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (4.688-4.712) 
- skopolamín -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
- skózinskóz in skóz in skóz in skózi in skózi prisl. (ọ̑-ọ̑) ekspr. 1. izraža razprostranjenost po vsej širini, globini: skozinskoz premočen plašč; skozinskoz prepojen s krvjo / čuti, da jo skozinskoz preplavlja sreča 2. nenehno, ves čas: skozinskoz je bil lojalen državljan; skozinskoz je bila ob njem; skozinskoz je godrnjal; tekma je bila skozinskoz izenačena; biti skozinskoz navzoč pri čem 3. popolnoma, v celoti: skozinskoz izvirno delo; skozinskoz nezanesljiv, prestrašen; skozinskoz
prežet z revolucionarnimi idejami; vse, kar je povedal, je bilo skozinskoz resnično / gozdna steza je bila skozinskoz nevarna po vsej svoji dolžini // izraža visoko stopnjo, mero: on je skozinskoz natančen, pošten; položaj je skozinskoz resen / poznati koga skozinskoz zelo dobro; neskl. pril.: biti skozinskoz egoist, poštenjak, zdravnik; on je skozinskoz Ljubljančan pravi ♪
- skrínja -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena; odpreti, zapreti skrinjo; spraviti kaj v skrinjo; lesena, železna skrinja; pokrov skrinje // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / redko glasbena skrinja juke-box, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; muz. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
- skrínjast -a -o prid. (í) po obliki podoben skrinji: v kotu je stala skrinjasta pletena košara ♪
- skrínjica -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska
skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
- skrknjenína -e ž (í) kem., med. kar skrkne ♪
- skrnína -e ž (í) med. protin: zaradi skrnine je imel otekle, vozlaste roke; nenaden napad skrnine ● zastar. odstraniti blato in skrnino s tal umazanijo ◊ metal. plast nečistoč in oksidov na raztaljenem svincu ♪
- skrnínast -a -o prid. (í) med. protinast: skrninast bolnik / starec s skrninastimi nogami, rokami ♪
- skrótina -e ž (ọ́) nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu ♪
- skrutinátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve ♪
- skrutínij -a m (í) knjiž. štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja: začeti skrutinij / razglasiti skrutinij izid glasovanja, volitev ♪
- skupína -e ž (í) 1. več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: skupina ob cesti čaka na avtobus; skupina se je neopazno razšla; urediti skupino v kolono; voditi skupino obiskovalcev po razstavi; gorska skupina; skupina hiš; skupina lestencev na stropu / razvrstiti učence v dve skupini; razdeliti se po skupinah; potovati v skupini; breze rastejo v skupinah 2. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži: organizirati delovno skupino; določiti dežurno skupino; intervencijska skupina; napadalna skupina; sestaviti reševalno skupino; odkriti vohunsko skupino; član, vodja skupine; odnosi v skupini / nastop baletne skupine; na prireditvi so nastopile različne glasbene skupine; nastajanje amaterskih igralskih skupin / pripadati določeni etnični skupini; rasne skupine; nastajanje novih skupin v družbi / udeleženci so se razdelili v interesne skupine; glasila raznih kulturnih in političnih skupin; desno in levo usmerjene skupine v stranki / udeleženci kongresa delajo po skupinah 3. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti:
razvrstiti vprašanja po težavnosti v dve skupini; beseda pripada določeni pomenski skupini; starostna skupina; njegove pesmi so razdeljene v tri tematske skupine / razvrščati organizme v skupine po stopnji njihove razvitosti ◊ kem. skupina elementi, razvrščeni po podobnih lastnostih v posamezni navpični vrsti periodnega sistema; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; hidroksilna skupina; karboksilna skupina; les. trdotne skupine lesa skupine lesnih vrst glede na trdoto; lingv. narečna skupina skupina narečij, za katera je značilen podoben slušni vtis; naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled; soglasniška skupina soglasniški sklop; med. krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; soc. formalna skupina navadno večja organizirana skupina ljudi z določenim skupnim ciljem, programom; horizontalna skupina ki povezuje ljudi iz istega družbenega sloja; primarna skupina za katero je značilen
intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; sekundarna skupina; vertikalna skupina; šol. predmetna skupina skupina učnih predmetov, ki so med seboj povezani ♪
- skupínica -e ž (í) manjšalnica od skupina: na dvorišču se je igrala skupinica otrok / skupinica naprednih pisateljev / razvrstiti kroglice po barvah v skupinice ♪
- skupinovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo: skupinovodja v skladišču ♪
- skupínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skupino: skupinska odločitev; skupinska zavest / skupinski odnosi / skupinsko darilo / skupinska slika / skupinski ogled razstave; skupinska igra; skupinsko delo, potovanje ◊ kor. skupinski ples; ped. skupinski pouk pouk, pri katerem učenci po skupinah rešujejo različne naloge; psih. skupinska psihologija psihologija, ki proučuje skupine, njihovo vedenje ♪
- skupínskost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost skupinskega: skupinskost športnega delovanja ♪
- skúpščina -e ž (ȗ) 1. organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v družbenopolitični skupnosti: predsednik skupščine; pristojnosti skupščine; zasedanje skupščine / mestna, občinska, republiška skupščina; ustavodajna skupščina / Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije ∙ ljudska skupščina do 1963 najvišji organ oblasti v republiki, federaciji // v nekaterih državah najvišji organ zakonodajne oblasti: kandidirati za poslanca v skupščini // poslopje tega organa: trg pred skupščino 2. osrednji organ upravljanja določene skupnosti, organizacije, društva: o delovnih nalogah društva odloča
njegova skupščina; izvoliti skupščino / skupščina banke; skupščina samoupravne interesne skupnosti; skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti / generalna skupščina Organizacije združenih narodov // sestanek, zborovanje tega organa: udeležiti se skupščine; sklicati skupščino / letna skupščina; ustanovna skupščina ♪
- skúpščinar -ja m (ȗ) zastar. udeleženec sestanka, zborovanja: skupščinarji so se razšli; pozdraviti skupščinarje ♪
- skupščínski in skúpščinski -a -o prid. (ȋ; ȗ) nanašajoč se na skupščino: skupščinski sklepi; skupščinska razprava / skupščinski predsednik / skupščinski sistem / skupščinske volitve / skupščinsko poslopje ♪
- skútin -a -o prid. (ȗ) skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke ♪
- slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine ♪
- slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine ♪
- slabotínec -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
- sladkornína -e ž (ȋ) knjiž. sladkorna voda: dati očiščene slive v sladkornino ♪
- slanína -e ž (í) podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino // tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
4.563 4.588 4.613 4.638 4.663 4.688 4.713 4.738 4.763 4.788