Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (4.663-4.687) 
- siromáščina -e ž (ā) 1. siromaštvo: živeti v siromaščini / vsebinska siromaščina filma 2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: poznal je tisto siromaščino, ki je živela po bajtah ♪
- siróščina -e ž (ọ̑) star. siromaštvo: živeli so v siroščini / duhovna siroščina ♪
- sirotína -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam ♪
- sirotínski -a -o prid. (ȋ) star. siromašen: sirotinska družina / sirotinsko predmestje ● star. skrbeti za sirotinske otroke osirotele ◊ jur. sirotinski denar nekdaj zajamčeno varno vložen denar sirot; sirotinska leta nekdaj obvezno opravljanje del podložniških sirot zemljiškemu gospodu ♪
- sírotkin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sírotko: sirotkina rumeno zelenkasta barva / sirotkine juhe, omake ♦ agr. sirotkino surovo maslo surovo maslo, izdelano iz smetane, posnete s sirotke ♪
- sivína -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko ♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju ♪
- sívkin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sivka 2: vijoličast sivkin cvet; sivkin vonj / čepica sivkine barve sivo vijoličaste barve; uporabljala je dišeče milo in sivkino vodo kolonjsko vodo s sivkinim oljem; sivkino olje eterično olje, pridobljeno iz sivkinih cvetov ♪
- skakalín -a m (ȋ) knjiž. kdor (rad) skače: na dvorišču je bilo več skakalinov / zajček skakalin ♪
- skalína -e ž (í) knjiž. (velika) skala: skalina se kruši; na skalinah je bil sneg; ostre skaline / plezati po skalini ♪
- skandinavístika -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike ♪
- skandinávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križanke ♦ zool. skandinavski postrušnik ♪
- skávtinja -e ž (ȃ) v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje ♪
- skelína -e [kǝl in kel] ž (í) zastar. skeleča bolečina: čutil je skelino v plečih / ublažiti skelino rane ♪
- skesnína -e [kǝs] ž (ȋ) jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe; odstopnina ♪
- skijöring -a [skjéring] m (ẹ̑) šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko: ukvarjati se s skijöringom ♪
- skladiščnína -e ž (ȋ) pristojbina za hranjenje blaga v skladišču: plačati skladiščnino ♪
- sklenína -e ž (í) 1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina ♦ zool. sklenina ribje luske 2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina ♪
- sklenínast -a -o prid. (í) anat. ki je iz sklenine: skleninasta plast zoba ● zastar. skleninaste oči steklene ◊ zool. skleninaste luske ♪
- sklonína -e ž (í) knjiž., redko pobočje, strmina: pot drži po sklonini ♪
- skočnína -e ž (ȋ) vet. plačilo, ki ga dobi lastnik samca za skok: dati, plačati skočnino / skočnina za bika, psa ♪
- skombinírati -am dov. (ȋ) 1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve 2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili skombiníran -a -o: vse je domiselno skombinirano ♪
- skomína -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
- skomínast -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
- skomínati -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
- skomínav -a -o prid. (í) ki povzroča, vzbuja skomine: skominavo škripanje vrat ♪
4.538 4.563 4.588 4.613 4.638 4.663 4.688 4.713 4.738 4.763