Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (46.188-46.212)


  1.      zdržáti  -ím tudi izdržáti -ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdrži več, kot misli; vse preizkušnje je zdržala / zdržati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdržal / pri hoji zdrži velike napore / organizem takih obremenitev ne zdrži; srce je zdržalo 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdržati brez hrane cel teden // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdrži brez vode 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdržati napad močnejšega sovražnika; zdržati konkurenco 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdržal eno minuto; tako so kričali, da ni zdržal; doma ne zdrži niti en dan / pri takem človeku je težko zdržati; v taki službi bo težko zdržal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdržalo doma, pri delu 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdržala; do jutra bo že zdržal / pri njem ne zdrži nobena ženska / zdržati do konca 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdrži brez cigaret, pijače / ne moreta zdržati drug brez drugega 7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdržal ves teden; na hladnem bo meso zdržalo / vzmet bo zdržala še nekaj let ● ekspr. denar mu ne zdrži pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdrži kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdržal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči zdržáti se tudi izdržáti se 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je moral zdržati; popolnoma se zdržati / spolno se zdržati 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdržati se kajenja, pitja; zdržati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdržati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdržal / zdržati se glasovanja zdržán tudi izdržán -a -o: število zdržanih glasov ∙ knjiž. sprejel ga je z zdržanim posmehom zadržanim ♪
  2.      zdŕžek  -žka m (ȓ) rel. odpoved zlasti določeni hrani na določen dan zaradi cerkvenega predpisa: zdržek mesa; dnevi zdržka in posta ♪
  3.      zdŕžema  prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdržema dvanajst ur; deževalo je zdržema več dni / ta zdravila je treba jemati zdržema neprekinjeno / število članov je zdržema naraščalo nenehno 2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdržema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdržema strnjeno ♪
  4.      zdŕžen  -žna -o prid. (r̄) 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: zdržen moški; zaradi bolezni biti zdržen / zdržno življenje / spolno zdržen // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želja sploh: v vsem je bila zdržna; pri pitju je zdržen 2. ki se da zdržati, prenesti: komaj še zdržne bolečine / njegovo ravnanje ni bilo več zdržno 3. redko ki traja zdržema: večurne zdržne vaje; zdržna vožnja ga utruja zdŕžno prisl.: vso noč je zdržno deževalo; živeti zdržno ♪
  5.      zdrževáti  -újem tudi izdrževáti -újem nedov. (á ȗ) vzdrževati: hišo zdržuje sam / zdrževal je družino / vojsko so zdrževali kmetje zdrževáti se tudi izdrževáti se zavestno, hote ne delati, kar osebek hoče, želi: zdrževati se kajenja / zdrževati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne delati česa sploh: zdrževal se je nepotrebnih pripomb ♪
  6.      zdŕžnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost zdržnega: predzakonska, prostovoljna zdržnost / spolna zdržnost / zdržnost pri jedi in pijači / redko precenjevati zdržnost vrvi vzdržljivost ♪
  7.      zdúšen  -šna -o prid. (ȗ) zastar. 1. navdušen, zanosen: zdušno odobravanje občinstva / biti zdušen za slovenstvo zelo vnet; zdušna molitev romarjev goreča 2. pošten, vesten: bil je zdušen trgovec, zato so radi kupovali pri njem zdúšno prisl.: zdušno opravljati delo, dolžnosti; zdušno zapeti ♪
  8.      zdušíti  -ím dov., zdúšil (ȋ í) skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: zdušiti čebulo, korenje, meso / zdušiti jabolka v oslajeni vodi zdušèn -êna -o: zdušene gobe; zdušeno meso ♪
  9.      zdúškoma  prisl. (ȗ) star. na dušek, v dušku: jedel je hlastno, pil zduškoma; zduškoma izprazniti kozarec vina ♪
  10.      zdvájanje  -a s (ā) knjiž. dvom: pesmi govorijo o zdvajanjih, obupu in smrti / to je storil v trenutkih zdvajanja obupa ♪
  11.      zdvojênost  -i ž (é) knjiž. dvom, razdvojenost: v njegovem vedenju je čutiti zdvojenost; v zdvojenosti se je zatekel k prijatelju; zdvojenost in nemir / zdvojenost nad samim seboj obup ♪
  12.      zdvojíti  -ím in zdvójiti -im dov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. zdvomiti: nikoli ni zdvojil o pravilnosti svoje poti / zdvojiti nad samim seboj obupati zdvojèn -êna -o in zdvójen -a -o: zdvojen človek; zdvojeni klici; bila je nesrečna in zdvojena ♪
  13.      zdvómiti  -im, in zdvomíti in zdvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) imeti, izraziti dvom, dvome: dozdaj je bilo njegovo prepričanje trdno, zdaj pa je nenadoma zdvomil; zdvomiti o uspehu, pog. v uspeh; zdvomil je, da bo delo dokončal // začeti domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: zdvomil je o njeni zvestobi / o tem človeku je že večkrat zdvomil; zdvomiti nad mladino ♪
  14.      zéba  -e ž (ẹ́) nar. ščinkavec: v grmovju pojejo zebe ♪
  15.      zébra  -e ž (ẹ̄) 1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami: antilope, zebre in žirafe 2. žarg. prehod za pešce, označen s širokimi belimi črtami: avtomobil ga je podrl na zebri; iti čez cesto po zebri / zebra je že precej izbrisana črte 3. ekspr. progasta zaporniška, kaznjenska obleka: interniranci v bombažastih zebrah ♪
  16.      zébrat  -a m (ẹ̄) bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis: trgati zebrat / pisani zebrat ♪
  17.      zébsti  zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo / rado jo zebe ∙ knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna // ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe ♪
  18.      zebú  -ja m (ȗ) zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus ♪
  19.      zefir  tkanina gl. cefir ♪
  20.      zéh  -a m (ẹ̑) 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh ♪
  21.      zéhati  -am nedov. (ẹ́) nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala zeháje: zehaje odgovoriti; glasno zehaje je pospravila posodo z mize zehajóč -a -e: zehajoč se je odpravil spat; zehajoči poslušalci ♪
  22.      zéhav  -a -o prid. (ẹ́) ki (pogosto) zeha: dremav in zehav je sedel za mizo / zehava usta ♪
  23.      zéhavec  -vca m (ẹ́) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec ♪
  24.      zehljáj  -a m (ȃ) nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: kratek, krčevit zehljaj ♪
  25.      zéhniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: zehnil je nekajkrat zapored; glasno, zaspano, zdolgočaseno zehniti; s smiselnim osebkom v dajalniku zehnilo se mu je ♪

   46.063 46.088 46.113 46.138 46.163 46.188 46.213 46.238 46.263 46.288  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA