Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (45.063-45.087)


  1.      zakupodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom ♪
  2.      zakuríti  in zakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku zakúrjen -a -o: toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno ♪
  3.      zakváčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi 2. zapeti, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila zakváčiti se zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo ♪
  4.      zál  -a -o prid., záljši (ȃ ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih ◊ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪
  5.      zalágati  -am nedov. (ȃ) 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, gramofonske plošče 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati ● neprav. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati ◊ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon zalágati se ekspr. nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati ♪
  6.      zalámljati  -am nedov. (á) z lomljenjem delno ločevati navadno bolj oddaljeni del česa: zalamljati veje zalámljati se ostro, koničasto spreminjati smer: gube kipa se zalamljajo ♪
  7.      zalarmírati  -am dov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico ♪
  8.      zalazováti  -újem in zalázovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) star. zalezovati: zalazovati divjad / zalazovati dekleta ♪
  9.      zalebdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev ♪
  10.      zaléči 1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo 2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg 3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo ● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu ♪
  11.      zaléči 2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate // v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste // z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali zaléči se ekspr. zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi zaléžen -a -o: zaleženo satje ♪
  12.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
  13.      zaledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
  14.      zalédje  -a s (ẹ̑) 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje ♪
  15.      zalédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. vojak v zaledju: frontniki in zaledniki ♪
  16.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja ♪
  17.      zalepíti  in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti 2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto 3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo 4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem 5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak ● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; redko zalepiti znamko nalepiti, prilepiti zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo zalépljen -a -o: s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno ♪
  18.      zalépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko ♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani ♪
  19.      zalépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste 2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice 3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom zalépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati: mokri lasje so se mu zalepljali na čelo ♪
  20.      zalépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zadušiti: dim ga je zalepnil / vročina ga je skoraj zalepnila ● nar. ob tem prizoru ga je zalepnilo mu je vzelo sapo ♪
  21.      zalesketáti se  -ám se in -éčem se stil. zalesketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. odbiti iskrečo se svetlobo: med kamečki se je zalesketal biser / v daljavi se zalesketa morje / v očeh so se ji zalesketale solze / ekspr. v njegovem pogledu se je zalesketalo veselje je postalo zaznavno, vidno 2. zasvetiti, zasijati: na nebu se zalesketajo zvezde 3. ekspr. belo se odraziti, pokazati: med drevjem se je zalesketala domačija ♪
  22.      zalésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: zalesti divjad, srnjaka / zalesti kragulje gnezdo / zalesti vlomilca 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zalezli; ne vem, kako sem zalezel na to cesto / zalesti v obup, težave 3. nav. 3. os., star. ujeti, dohiteti: na poti jih je zalezla noč / zalezla ga je bolezen lotila se ga je zalésti se navadno s prislovnim določilom z lezenjem priti kam in tam ostati: kača se je zalezla v luknjo / ubežnik se je zalezel pod grm / ekspr. zalezel se je v kot sobe in molčal / ekspr. megle so se zalezle v dolino / ekspr. dvom se ji je zalezel v dušo, srce; pren., ekspr. dekle se mu je zalezlo v srce ♪
  23.      zalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet 2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta 3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu ♪
  24.      zaletàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav // ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja 2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki zaletávo prisl.: zaletavo se vesti ♪
  25.      zaletávost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaletavega: zaletavost več škoduje, kot koristi; pri delu bo treba več strokovnosti in manj zaletavosti / ekspr. zaletavost hoje // zaletavo dejanje ali ravnanje: njegovih zaletavosti niso pozabili; narediti zaletavost ♪

   44.938 44.963 44.988 45.013 45.038 45.063 45.088 45.113 45.138 45.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA