Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (4.413-4.437)



  1.      rozína  -e ž () nav. mn. posušena grozdna jagoda nekaterih trt, ki se uporablja zlasti za nadev: potresti razvaljano testo z rozinami
  2.      rozínov  -a -o prid. () nanašajoč se na rozine: rozinova potica ♦ gastr. rozinov nadev
  3.      roženína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih // snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovigozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih
  4.      roženínast  -a -o prid. (í) redko roževinast, rožén: očala z roženinastimi okviri
  5.      roževína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina
  6.      roževínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri
  7.      rožlín  -a m () bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti, Althaea rosea: rožlin že cveti
  8.      róžmarin  in rožmarín -a m (ọ̑; ) sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cveti: rožmarin diši, se posuši / pripeti fantu rožmarin vejico rožmarina; dodati golažu rožmarin vršiček rožmarinabot. divji rožmarin navadna rožmarinka; nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus
  9.      rožmarínček  -čka m () 1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil 2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
  10.      rožmarínka  -e ž () bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia
  11.      róžmarinov  in rožmarínov -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na rožmarin: rožmarinov cvet; rožmarinova vejica / rožmarinovo olje
  12.      rožnína  -e ž () zastar. roževina, roženina: odrezati odvečno rožnino na kopitu
  13.      rtína  -e ž (í) nar. odebeljeni del debla nad panjem; ritina: rtina podrtega drevesa
  14.      rubín  -a m () drag kamen rdeče barve: prstan z rubinom; njene ustnice so bile kakor rubin
  15.      rubínast  -a -o prid. () 1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica 2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva rubínasto prisl.: rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč
  16.      rubínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu
  17.      rudnína  -e ž () plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
  18.      rudnínka  -e ž () trg. rudninske snovi kot dodatek, primes krmi: dajati živini rudninko
  19.      rudninoslóvje  -a s (ọ̑) mineralogija: razvoj rudninoslovja
  20.      rudnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rudnino: rudninska sestava kamnine / velikost rudninskih zrnc / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; rudninsko gnojilo, krmilo
  21.      ruína  -e ž () knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel
  22.      ruinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše
  23.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina
  24.      rumenína  -e ž (í) lastnost rumenega, rumena barva: rumenina jesenskega listja; rumenina trobentic / ekspr.: pokrajina se je svetila v rumenini v rumenkasti svetlobi; bleda rumenina sveč ∙ knjiž. rumenine na sliki so izginile rumene lise
  25.      rusínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi

   4.288 4.313 4.338 4.363 4.388 4.413 4.438 4.463 4.488 4.513  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA