Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (4.363-4.387)



  1.      rícinov  -a -o prid. () nanašajoč se na ricinus: ricinovo seme ∙ poljud. žlička ricinovega olja ricinusovega olja
  2.      rícinus  -a m () 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa
  3.      rícinusov  -a -o prid. () nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme ♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo
  4.      rinasciménto  -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta
  5.      rínčica  -e ž () nižje pog. obroček: potegniti trak skozi rinčice / deklica z zlatimi rinčicami v ušesih / na sejmu si je ogledovala rinčice prstančkeetn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh
  6.      rín  -a m () knjiž. buldožer: izkopati z rinežem
  7.      rinfúzen  -zna -o prid. () teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju
  8.      ríng  -a m () ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring ∙ publ. njegovi uspehi v ringu boksuarheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih
  9.      ringarája  -a tudi -e m () 1. otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, plešejo v krogu: otroci so se prijeli za roke in zaplesali ringaraja / igrati se, iti se ringaraja 2. ekspr. lahkomiselno življenje, veseljačenje: vsenaokrog je en sam ringaraja; naš ringaraja pretekle noči
  10.      ringarájati  -am nedov. () ekspr. igrati se ringaraja: ob popoldnevih so otroci na dvorišču veselo ringarajali
  11.      ríngelšpíl  -a [gǝl] m (í-) nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice
  12.      ringló  -ja m (ọ̑) poljud. sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad, strok. renkloda: ringlo že cvete; kompot iz ringloja / utrgati nekaj ringlojev
  13.      ríniti  -em nedov.) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo ● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rinse gneteš, prerivaš // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka
  14.      rínka  -e ž () nižje pog. 1. obroč: v strop so vzidane železne rinke / rinka za bika, medveda 2. prstan: natakniti si rinko
  15.      rinóceros  -a m (ọ̑) knjiž. nosorog: povodni konj in rinoceros
  16.      rinologíja  -e ž () veda o nosu in njegovih boleznih
  17.      risovína  -e ž (í) 1. risje krzno: plašč iz risovine 2. risje meso: pečena risovina
  18.      rítina  -e ž () 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
  19.      rítovina  -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine
  20.      riválinja  -e ž () knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja
  21.      rízling  -a m () poljud. kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga ♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem
  22.      rjavína  -e ž (í) 1. lastnost rjavega, rjava barva: svetla rjavina lesa; rjavina krzna, oči, prsti; odtenek rjavine 2. redko kar je rjavo: izrezati, odrezati rjavino ● ostrgati rjavino rjo
  23.      robínija  -e ž (í) bot. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, Robinia pseudoacacia: robinija že cvete; grmi robinije in rešeljike
  24.      robínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd
  25.      róbinja  -e ž (ọ̑) zastar. sužnja: kupiti robinjo ∙ zastar. sin hlapca in robinje služkinje, dekle

   4.238 4.263 4.288 4.313 4.338 4.363 4.388 4.413 4.438 4.463  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA