Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (4.313-4.337)


  1.      razplíniti  -im dov. (í ȋ) 1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog 2. knjiž., redko upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo ● knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili razplínjen -a -o: razplinjen premog ♪
  2.      razplinjáč  -a m (á) knjiž., redko uplinjač: očistiti razplinjač ♪
  3.      razplínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla ♪
  4.      razplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
  5.      razplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
  6.      razpoklína  -e ž (í) redko razpoka: v lesu, zidu so nastale razpokline; široke razpokline ♪
  7.      razredčína  -e ž (í) 1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini 2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine ♪
  8.      razríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem narediti, da kaj ni več skupaj: razrinil je kozarce na mizi, da je naredil prostor za steklenice / razriniti množico / sneg, zemljo so razrinili z buldožerjem ♪
  9.      razritína  -e ž (í) razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu ♪
  10.      razširína  -e ž (í) razširjeni del česa: cevka ima na koncu oblasto razširino; razširina žile ♪
  11.      razšmínkati  -am dov. (ȋ) pog. odstraniti ličilo z obraza: razšminkati ustnice / razšminkati igralce ♪
  12.      raztalína  -e ž (í) knjiž. talina: raztalina se je počasi ohlajala ♪
  13.      raztopína  -e ž (í) tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini ♦ biol. hipertonična raztopina; farm. raztopina novokaina; kem. nasičena raztopina v kateri se določena snov ne more več raztapljati; kem., min. koloidna raztopina; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine ♪
  14.      raztrganína  -e ž (í) 1. redko raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu 2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa ♪
  15.      razvalína  -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb: na hribu so grajske razvaline; razvaline naselij / mesto je v razvalinah; pren., ekspr. za seboj je pustila razvaline 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: oče je prava razvalina / postala je telesna, živčna razvalina ♪
  16.      razvrtínčiti  -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se kaj vrtinči: veter je razvrtinčil dim; voda je narasla in se razvrtinčila ♪
  17.      rdečína  -e ž (í) 1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic 2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile 3. redko kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina ∙ redko rad pije rdečino rdeče vino ♪
  18.      rebrínec  -nca m (ȋ) bot. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa ♪
  19.      redčína  -e ž (í) 1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine 2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike 3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah ♪
  20.      redingót  -a m (ọ̑) obl. v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu: nositi, obleči redingot; črn redingot; neskl. pril.: redingot plašč ♪
  21.      redingóta  -e ž (ọ̑) knjiž., redko redingot: obleči redingoto ♪
  22.      regêntinja  in regéntinja -e ž (é; ẹ̄) ženska oblika od regent: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja ♪
  23.      regína  -e ž (ȋ) nar. georgina: astre in regine že cvetijo ♪
  24.      rèinkarnácija  -e ž (ȅ-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev ♪
  25.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪

   4.188 4.213 4.238 4.263 4.288 4.313 4.338 4.363 4.388 4.413  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA