Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (41.488-41.512)



  1.      triáža  -e ž () med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov
  2.      triážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na triažo: triažna skupina / triažno delo / triažna ustanova
  3.      tribalízem  -zma m () knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki
  4.      tríbárven  -vna -o prid. (-) ki je treh barv: tribarven trak; tribarvna zastava / tribarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in belimi lisami po vratu, šapah in konici repa; tribarvni tisk; tribarvna znamka
  5.      tribún  -a m () 1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna ♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji 2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik
  6.      tribúna  -e ž () 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu; stati na tribuni; svečano okrašena tribuna; tribuna za častne goste / govorniška tribuna // del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune; prirediti, sklicati javno tribuno; javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi 3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj; gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej
  7.      tríbus  -a m () zgod., pri starih Rimljanih upravna enota v Rimu in okolici
  8.      tríčlánski  -a -o prid. (-) ki sestoji iz treh članov: tričlanski odbor; njihova družina je tričlanska
  9.      trídélen  -lna -o prid. (-ẹ̑) ki ima tri dele: tridelna blazina / rastlina s tridelnimi bodicami / tridelni komplet; tridelna raztegljiva lestev; tridelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; tridelno okno ♦ um. tridelni gotski oltar
  10.      trídeset  -ih štev. () izraža število trideset [30] a) v samostalniški rabi: trikrat deset je trideset; od tridesetih jih je prišlo enajst / predavanje ima ob desetih trideset 1030 b) v prilastkovi rabi: voziti trideset kilometrov na uro; trideset let star; pri tridesetih stopinjah pod ničlo ♦ jur. dopolniti trideset let pokojninske dobe // neskl. izraža številko trideset: stanuje na Celovški 30; izžrebane so bile tri številke nad trideset
  11.      trídeseti  -a -o štev. () ki v zapovrstju ustreza številu trideset: praznovati trideseti rojstni dan; tridesetega [30.] novembra / trideseti del česa tridesetinaknjiž. v tridesetih [30.] letih tega stoletja od 1930 do 1940
  12.      trídesetléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star trideset let: tridesetletna ženska 2. ki traja trideset let: rezultati tridesetletnega raziskovanja ♦ zgod. tridesetletna vojna vojne med protestanti in katoličani v letih od 1618 do 1648
  13.      trienále  -a m () vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: odpreti trienale; bienale in trienale / glasbeni, likovni trienale
  14.      triêra  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: triera je odplula; napadati s trierami
  15.      trifólij  -a m (ọ́) knjiž. trojica, triperesna deteljica: trifolij Jakopič, Jama in Grohar
  16.      trífora  -e ž () um. okenska odprtina v zunanjem ali notranjem zidu, razdeljena z dvema stebričkoma na tri dele: cerkev s triforami
  17.      tríglásje  -a s (-) muz. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in triglasje
  18.      tríglàv  in trígláv -áva -o prid. (- -á; -) ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora ♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
  19.      tríglavka  in triglávka -e ž (; ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka: na glavah so imeli triglavke; triglavka s peterokrako zvezdo; triglavka in titovka / kapa triglavka 2. nar. planika: med skalami so rastle triglavke
  20.      tríglavski  in triglávski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje ◊ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis
  21.      triglíf  -a m () arhit. kamnita plošča dorskega friza, okrašena s tremi navpičnimi žlebiči: triglifi in metope
  22.      trigonálen  -lna -o prid. () min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom
  23.      trigonometríja  -e ž () mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija
  24.      trihofitíja  -e ž () med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte: zdraviti trihofitijo
  25.      trihotomíja  -e ž () knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno ♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del

   41.363 41.388 41.413 41.438 41.463 41.488 41.513 41.538 41.563 41.588  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA