Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (41.288-41.312)


  1.      tránsurán  -a m (ȃ-ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element z višjim atomskim številom kot uran: neptunij, plutonij, americij in drugi transurani ♪
  2.      transverzála  -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
  3.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  4.      transvestít  -a m (ȋ) psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola: transvestiti in ekshibicionisti ♪
  5.      tránša  -e ž (ȃ) fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj: dobiti, plačati prvo tranšo posojila za ceste / investicijske tranše; letna tranša ♪
  6.      tranzéna  tudi transéna -e [-nz-] ž (ẹ̑) um. srednjeveška preluknjana kamnita plošča za zapiranje okenskih odprtin ali pregrajevanje: vitičasta tranzena v oknu cerkve ♪
  7.      tranziénten  tudi transiénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko prehoden: tranzientno obdobje ♦ elektr. tranzientni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; prehodni preklop ♪
  8.      tranzístor  tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor ♪
  9.      tranzistorírati  tudi transistorírati -am dov. in nedov. (ȋ) elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorirati napravo tranzistoríran tudi transistoríran -a -o: tranzistoriran radijski sprejemnik ♪
  10.      tranzistorizírati  tudi transistorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorizirati signalne naprave tranzistorizíran tudi transistorizíran -a -o: tranzistoriziran aparat ♪
  11.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  12.      tranzitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa ◊ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote ♪
  13.      tranzitíven  -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪
  14.      tranzitívnost  -i ž (ȋ) mat. lastnost, značilnost tranzitivnega: tranzitivnost relacije ♦ lingv. glagolska tranzitivnost glagolska prehodnost ♪
  15.      tranzitóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven ♪
  16.      tràp  trápa m (ȁ á) pog., slabš. neumen, nespameten človek: ne bodi trap; jaz, trap, sem mu verjel in posodil denar / zaljubljen trap / kot psovka molči, trap ● nar. dolenjsko namesto, da bi delal, pa trape lovi okrog se potepa, pohajkuje ♪
  17.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  18.      tráper  -ja m (á) v ameriškem okolju lovec, ki s pastmi, zankami lovi kožuharje: kanadski traperji; traperji in drvarji ♪
  19.      trapéz  -a m (ẹ̑) geom. četverokotnik z dvema neenakima vzporednima stranicama: načrtati trapez; ploščina, višina trapeza / enakokraki trapez z enakima nevzporednima stranicama / ploščica ima obliko trapeza ♪
  20.      trapéz  in trapéc -a m (ẹ̑) kratek vodoraven drog, obešen na daljših vrveh, za vaje akrobatov: nastopati, telovaditi na trapezu; skok s trapeza na trapez ♪
  21.      trapézast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima obliko trapeza: obleka s trapezastim izrezom; trapezaste ploščice / trapezast kup; trapezasta obleka obleka, ki se v smeri navzdol enakomerno širi / trapezasta oblika ♦ anat. trapezasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet trapézasto prisl.: trapezasto krojena obleka ♪
  22.      trapézen  -zna -o in trapécen -cna -o (ẹ̑) pridevnik od trapez, drog: trapezna akrobatika ♪
  23.      trapezoéder  -dra m (ẹ́) min. telo, ki ga omejujejo trapezi: simetrijske osi pri trapezoedru ♪
  24.      trapezoíd  -a m (ȋ) geom. četverokotnik z neenakimi in nevzporednimi stranicami: deltoid in trapezoid ♪
  25.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪

   41.163 41.188 41.213 41.238 41.263 41.288 41.313 41.338 41.363 41.388  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA