Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (40.413-40.437)


  1.      taníti  -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪
  2.      tanjênje  -a s (é) glagolnik od taniti: tanjenje žice / tanjenje kovin ♪
  3.      tánk  -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka ♪
  4.      tánkati  -am nedov. (ȃ) pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto ● pog. spet so šli tankat pit, popivat ♪
  5.      tankéta  -e ž (ẹ̑) med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket ♪
  6.      tankočúten  tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
  7.      tankolás  in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza ♪
  8.      tankoslúšen  tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari ♪
  9.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen ♪
  10.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
  11.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica ♪
  12.      tánkovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tank: tankovski oklep / tankovsko in protiletalsko orožje / tankovski napad; tankovsk a zaseda / tankovske enote ♦ teh. tankovske gosenice ♪
  13.      tanljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da tanjšati: tanljiva žica ♦ metal. tanljiva kovina kovina, ki se da oblikovati v tanke liste ♪
  14.      tántal  -a m (ȃ) kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala ♪
  15.      tantiéma  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. avtorjev delež od dohodka javno izvajanega umetniškega dela: dobiti, izplačati tantieme; tantieme od uprizoritev igre / avtorske tantieme 2. v kapitalistični ekonomiki delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe: prejeti tantieme; dividende in tantieme ♪
  16.      tántigovati  -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ) nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga ♪
  17.      taoíst  -a m (ȋ) pripadnik taoizma: taoisti in budisti ♪
  18.      taoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, ki ga je osnoval Lao-tse, razširjen zlasti na Kitajskem: budizem in taoizem ♪
  19.      tápanje  tudi tapánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi ♪
  20.      tápati  -am tudi tapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo 2. tavati, bloditi: med ruševinami so tapali žalostni starci; oprijemal se je zidov in tapal po mraku tapajóč -a -e: tapajoči koraki ♪
  21.      tapecírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti: tapecirati stole 2. oblagati s tapetami: tapecirati sobo; tapecirati steno tapecíran -a -o: tapeciran sedež; tapecirana vrata / tapecirano pohištvo oblazinjeno pohištvo ♪
  22.      tapétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tapet: soboslikar in tapetar ♪
  23.      tapetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) oblagati s tapetami; tapecirati: tapetirati steno tapetíran -a -o: tapetirana soba ♪
  24.      tapétnik  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem oblazinjenega pohištva, žimnic: najeti tapetnika; učiti se za tapetnika ♪
  25.      tapétništvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom ♪

   40.288 40.313 40.338 40.363 40.388 40.413 40.438 40.463 40.488 40.513  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA