Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (40.363-40.387)
- tálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
- talár -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar ∙ ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu ♪
- tálati -am nedov. (á) nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
- tále tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta:
tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
- tálele tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi
rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila ♪
- tálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tla: a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh c) talne plasti č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga ◊ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov;
rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh ♪
- talènt -énta in -ênta m (ȅ ẹ́, é) pri starih Grkih 1. denarna enota, 60 min: dolžen je pet talentov 2. utežna enota, približno 26 kg: talent zlata ♪
- talidomíd -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid ♪
- tálij -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij ♪
- tálija -e ž (á) knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije ♪
- talílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč ● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo ◊ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev ♪
- talílnik -a m (ȋ) metal. posoda za taljenje kovin: grafitni talilnik; talilnik za žlahtne kovine // spodnji del talilne peči, plavža, kjer se zbira staljena kovina ♪
- talílništvo -a s (ȋ) predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo ♪
- tálion -a m (ȃ) jur. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona ♪
- tálisman -a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče: prstan je njegov talisman; pren. imeti koga za talisman ♪
- talíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku trdna snov tali ali tekočina strjuje: tališče cinka, živega srebra; tališče in vrelišče ♪
- talítev -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
- talíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali talèč -éča -e: taleči se baker taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen ♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa ♪
- talívec -vca m (ȋ) delavec pri talilni peči: talivec kovin ♪
- taljênje -a s (é) glagolnik od taliti: taljenje kovin; peč za taljenje rude / taljenje snega ♪
- taljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da taliti: taljiva snov; taljiva žica pri varovalkah ◊ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C; težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C; teh. taljiva elektroda elektroda iz taljive snovi, ki se uporablja za dodajni material ♪
- taljívost -i ž (í) lastnost, značilnost taljivega: taljivost kovin ♪
- tálka -e ž (ȃ) ženska oblika od talec: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko / aretirali so jo in ustrelili kot talko ♪
- tálmi -ja m (ȃ) nekdaj zlitina bakra, cinka in enega odstotka zlata: to je talmi, ne zlato; neskl. pril.: okrasek iz talmi zlata ∙ zastar. izkazalo se je, da je talmi učenjak nepravi, lažni ♪
- talmúd in tálmud -a m (ȗ; ȃ) pri judih zbirka verskih besedil, ki vsebujejo judovsko ustno izročilo in razlage k stari zavezi, nastalih od 1. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja: poznavalec talmuda ♪
40.238 40.263 40.288 40.313 40.338 40.363 40.388 40.413 40.438 40.463