Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (40.288-40.312)
- tábor -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po
zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor ♪
- táboren -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev ♪
- taboríšče -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov ♪
- taboríščnica -e ž (ȋ) ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic ♪
- taboríščnik -a m (ȋ) kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki ♪
- taboríti -ím nedov. (ȋ í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska ♪
- taborján in taborjàn -ána m (ȃ; ȁ á) udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov ♪
- tábornik tudi tabórnik -a m (á; ọ̑) član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin ♪
- tábrh -a m (á) nar. delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan; dnina: hoditi na tabrh, v tabrh k sosedom ♪
- tábrhar -ja m (á) nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo ♪
- tabú -ja m (ȗ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema ♪
- tabuírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve tabuíran -a -o: tabuiran pojem ♪
- tabulatúra -e ž (ȗ) muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo ♪
- tabún -a m (ȗ) kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman ♪
- táca -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja
taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože ♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave ♪
- tačàs prisl. (ȁ) raba peša 1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje 2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali tačàs vez., v zvezi tačas ko takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; prim. čas, ta ♪
- táčka -e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček ● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
- táft -a m (ȃ) gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike; večerna obleka iz tafta // tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu; neskl. pril.: taft svila; taft vezava ♪
- tagétes -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa ♪
- tahigrafíja -e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija ♪
- tahikardíja -e ž (ȋ) med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija ♪
- tahiméter -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
- táhion in tahión -a m (ȃ; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih ♪
- tahométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto ♪
- taísti -a -o prid. (ȋ) 1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake 2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti 3. star. ta, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho taísti -a -o sam.: nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo; prim. isti, ta ♪
40.163 40.188 40.213 40.238 40.263 40.288 40.313 40.338 40.363 40.388