Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (38.638-38.662)


  1.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani ♪
  2.      stároklásičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina ♪
  3.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  4.      starokrájski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na stare kraje, staro domovino: starokrajski prijatelji / ohraniti starokrajske običaje ♪
  5.      staromódnost  -i ž (ọ́) ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost ♪
  6.      stáronaséljenec  -nca m (ȃ-ẹ́) knjiž. prvotni prebivalec: mesto ima tri tisoč staronaseljencev; staronaseljenci in priseljenci ♪
  7.      starosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci ♪
  8.      stároslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost ♦ arheol. staroslovansko gradišče ♪
  9.      stároslovénec  -nca m (ȃ-ẹ́) pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci ♪
  10.      stárost  stil. staróst -i ž (á; ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti; vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti; pripravljati se na starost; mirna, nadležna starost; visoka, ekspr. siva starost; bolezni starosti; strah pred starostjo ∙ starost ni radost starost za človeka ni prijetna; starost ne pride sama pogosto jo spremljajo težave // ta doba pri posameznem človeku: starost je preživela pri sestri na deželi; dogodki iz očetove starosti; ima lepo, prijetno starost / na starost, star. pod starost je beračil; v starosti se je ukvarjal s fotografiranjem // kar je značilno za to dobo: pri njej je starost nastopila prezgodaj; pravijo, da malo ljudi umre od starosti; boriti se proti prihajajoči starosti 2. čas, pretekel od rojstva koga ali nastanka česa: določiti, ugotoviti starost drevesa, rokopisa; v prošnji je moral navesti starost in izobrazbo; razvrstiti po starosti; povprečna starost prebivalstva; otroka enake, različne starosti; najprimernejša starost za učenje jezikov; moški srednje starosti / za svojo starost je velika; v tej starosti so se dekleta že možila / do starosti osemnajstih let je živel pri starših do osemnajstega leta; poročil se je pri starosti petdeset, petdesetih let ko je bil star petdeset let; otroci v starosti desetih let; v šolo je šel s šestimi leti starosti // velika mera tega časa: od starosti potemnela slika; zaradi starosti ga niso hoteli več zaposliti; doseči častitljivo, visoko starost; ekspr. patriarhalna starost ◊ psih. duševna ali mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke; kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje ♪
  11.      stárosta  -e tudi -a m (á) navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: umrl je starosta naših zgodovinarjev; zbrali so se pri starosti slovenskih planincev // knjiž. vodja kake skupnosti; starešina: za nasvet so vprašali svojega starosto ♪
  12.      stárosten  stil. starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti ◊ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; jur. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; med. starostni marazem; starostna amnezija; starostna bebavost; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti stárostno stil. staróstno prisl.: starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek ♪
  13.      starosvétnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. 1. nemodernost, nesodobnost: starosvetnost oblačil / starosvetnost vedenja 2. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starosvetnosti; slovanske starosvetnosti ● knjiž. vse to je že starosvetnost daljna preteklost; knjiž. ponosen je bil na starosvetnost svojega rodu veliko starost ♪
  14.      starošégen  in starošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. nemoderen, nesodoben: starošegen nakit / starošegen človek ♪
  15.      stároupokojênec  in stároupokójenec -nca m (ȃ-é; ȃ-ọ́) upokojenec, ki je upokojen po prejšnjih pokojninskih predpisih: povečati pokojnino staroupokojencem ♪
  16.      stároupokojênka  in stároupokójenka -e ž (ȃ-é; ȃ-ọ́) ženska oblika od staroupokojenec ♪
  17.      starovérec  -rca m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve: običaji starovercev // knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci ● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka ♪
  18.      starovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na stari vek: staroveški pisci; staroveška država, filozofija; obnoviti staroveško obzidje / staroveška zgodovina 2. star. nesodoben, zastarel: staroveški nazori / njegovi starši so še precej staroveški starokopitni / nosil je staroveški klobuk nemoderen, nesodoben ♪
  19.      stárovisôkonémški  -a -o prid. (ȃ-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja: starovisokonemški jezik / starovisokonemška pisava ♪
  20.      staroznàn  in staroznán -ána -o prid. (ȁ á; á) knjiž. že dolgo znan: staroznana stvar / staroznano mesto zelo staro ♪
  21.      starožíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih ∙ knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko ♪
  22.      starožítnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti ∙ knjiž. kupovati starožitnosti starine 2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli ♪
  23.      stárševski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starše: starševske pravice, skrbi ♦ biol. starševski par moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju; starševska generacija začetna generacija pri križanju ♪
  24.      stárševstvo  -a s (á) dejstvo, da je kdo oče ali mati: starševstvo in sinovstvo / odgovorno starševstvo ♪
  25.      stárši  -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva ♪

   38.513 38.538 38.563 38.588 38.613 38.638 38.663 38.688 38.713 38.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA