Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (38.588-38.612)


  1.      stája  -e ž (á) goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev // ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo ◊ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči ♪
  2.      stajalíšče  -a s (í) star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom: plačati pristojbino za stajališče na sejmu / tam je imel kočijaž svoje stajališče postajališče / lovsko stajališče stojišče, opazovališče ♪
  3.      stájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stajo: stajska ograja ♦ bot. stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus ♪
  4.      stákati  -am nedov. (ȃ) s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč stákati se redko stekati se: vode s hriba se stakajo v potok ♪
  5.      stakljív  tudi iztakljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci ∙ ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi stakljívo tudi iztakljívo prisl.: stakljivo brskati med papirji ♪
  6.      stakníti  in stákniti -em dov. (ȋ á) narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile ● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo stáknjen -a -o: dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno; prim. iztakniti ♪
  7.      stakníti  in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. stikajoč najti, odkriti: hišni ključ je staknil za cvetličnim lončkom; stakniti knjigo na podstrešju / bal se je, da bodo staknili brv čez potok našli, odkrili; skril se jim je, pa so ga le staknili 2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa; dobiti: ne ve, kje bi staknil denar; v vasi so staknili nekaj hrane; s težavo je staknil stanovanje; vse trgovine je obredel, da je staknil zaželeno stvar / še o pravem času je staknil delavce 3. z oslabljenim pomenom postati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega; dobiti: stakniti bolezen; stakniti gripo, nahod, pljučnico; v pretepu je staknil hude poškodbe; stakniti prehlad prehladiti se ● pog., ekspr. v boju jo je staknil je bil ranjen; ekspr. prebral je vse, kar je staknil kar je mogel dobiti, najti; ekspr. za svoje dejanje je staknil nekaj mesecev zapora je bil obsojen na nekaj mesecev zapora; ekspr. še sama ne ve, kje je staknila otroka kdo je otrokov oče; ekspr. staknil je, kar je iskal kar je iskal, to je dobil ♪
  8.      stalagmít  -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik: nastajanje stalagmitov; stalagmiti in stalaktiti / kapniki stalagmiti ♪
  9.      stalaktít  -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik: združevanje stalaktitov in stalagmitov / kapnik stalaktit ♪
  10.      stálen  -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno // sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa // ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / redko stalne barve obstojne 3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi // ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam ◊ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača nekdaj plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; lingv. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času stálno prisl.: ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati ♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno ♪
  11.      stálež  -a m (ȃ) 1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada ♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi 2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih 3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo ∙ žarg. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta ♪
  12.      stalílen  -lna -o prid. (ȋ) elektr., v zvezi stalilna varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; staljiva varovalka ♪
  13.      stalíšče  -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa: gledati na kaj z ekonomskega stališča; dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale / z njegovega stališča je to razumljivo // publ. mnenje, pogled: stališča si nasprotujejo; o teh vprašanjih imajo različna stališča; povedati, zagovarjati svoje stališče; pojasniti svoje stališče do česa 2. zastar. stojišče: s svojega stališča je imel lep razgled po dvorani / določiti lovcu stališče ● publ. stojijo na stališču, da bi z odločitvijo še počakali mislijo, menijo; publ. postaviti se na določeno stališče imeti določeno mnenje o čem; zastar. Prešeren ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče mesto, položaj ◊ jur. pravni akt, s katerim skupščina določi načela za urejanje obravnavanih zadev in daje pobude za izvrševanje zakonov ♪
  14.      stalíti  -ím dov., stálil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: staliti baker, svinec, železo / pri hitri vožnji se ležaji stalijo / staliti vosek stopiti 2. stajati: sonce je stalilo led; sneg se je že stalil staljèn -êna -o: staljena kovina ♪
  15.      staljív  -a -o prid. (ȋ í) elektr., v zvezi staljiva varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog ♪
  16.      stálnica  -e ž (ȃ) 1. fiz., mat. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; konstanta: določiti, izmeriti stalnico 2. astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: opazovati stalnice in premičnice / stalnica Vega / zvezda stalnica 3. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: simbolizem je slogovna stalnica pisatelja; to je njegova značajska stalnica ♪
  17.      stálo  -a s (á) 1. star. podstavek, stojalo: ogledoval si je osnutke kipov na stalih 2. zastar. stališče: zagovarjati svoje stalo ● zastar. upa, da bo sin dosegel višje stalo višji položaj; zastar. stalo lovca stojišče; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja ♪
  18.      stán  -ú m (ȃ) 1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski stan; zakonski stan; star.: prosti stan samski stan; naveličati se vdovskega stanu vdovstva / v obrazcih stan: poročen 2. star., s prilastkom skupina ljudi z istim poklicem: iz potrebe po obrambi je nastal stan vojakov; socialni položaj učiteljskega, uradniškega stanu // poklic: ni vedel, v katerem stanu naj si služi kruh 3. družbeni sloj: dvigniti se v meščanski stan; biti oblečen svojemu stanu primerno / socialni stan 4. star., s prilastkom stanje: hitro je ugotovil dejanski stan; njegove hlače so še v dobrem stanu / hotela ji je olajšati težek stan položaj ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. zapustil je samski stan poročil se je; star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; star. vedno je v stanu napraviti kakšno neumnost je pripravljen; star. ni v stanu presoditi, kaj je prav in kaj ne ni sposoben ◊ voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; zgod. deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; drugi stan v fevdalizmu posvetno plemstvo; prvi stan v fevdalizmu visoka duhovščina; tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje ♪
  19.      stán  -a in -ú m (ȃ) 1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan 2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče ● zastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču ♪
  20.      stándard  -a m (ȃ) nav. mn. za posamezno državo obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov: izdelati, upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; jugoslovanski standardi [JUS]; mednarodni standardi; standardi za pohištvo / industrijski standardi // kar določa, kakšno sme, mora kaj biti: varnostni standardi / moralni, socialni standardi moralna, socialna pravila, norme ♪
  21.      stándarden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje ♪
  22.      standardizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost: standardizirati avtomobilske dele, izdelke; standardizirati pohištvo // določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh: standardizirati meritve; standardizirati obrazce / standardizirati vprašanja v anketi ◊ agr. standardizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti standardizírati se postati navaden, običajen: njegovo življenje se je v teh razmerah popolnoma standardiziralo standardizíran -a -o: standardiziran gradbeni material; za nekatera vina so potrebne standardizirane steklenice ♪
  23.      stánica  -e ž (ȃ) 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice ♪
  24.      stáničje  tudi staníčje -a s (ȃ; ȋ) zastar. celičje: rastlinsko staničje // tkivo: maščobno staničje ♪
  25.      staniól  -a m (ọ̑) papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol ♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; neskl. pril.: zaviti v staniol papir ♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo ♪

   38.463 38.488 38.513 38.538 38.563 38.588 38.613 38.638 38.663 38.688  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA