Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (38.463-38.487)



  1.      sŕčast  -a -o prid. () podoben srcu: srčast gomolj; listi lipe so srčasti; srčasta odprtina v oknici; ima lepe srčaste ustnice / srčasta oblika ♦ bot. srčasti list sŕčasto prisl.: srčasto oblikovan
  2.      sŕčastolísten  -tna -o prid. (-) ki ima srčaste liste: srčastolistna rastlina ♦ bot. srčastolistna mračica
  3.      sŕček  -čka m () 1. manjšalnica od srce: srček ji močno bije / srček v omaki / narisati srček; obesek v obliki srčka 2. ljubk. otrok: dala mu je cucelj v usta in srček je utihnil; mati se ni mogla upreti prošnji svojega srčka / kot nagovor pridi sem, srček maminekspr. otroci so bili ves dan pravi srčki mirni, ubogljivi 3. ekspr. ljubljenec: bila je očetov srček / kot nagovor: dober večer, srček; iron. srčki moji, tako pa ne bo šlo 4. srednji, najmlajši listi solate, zelja: pri solati je samo srčke; srček artičoke, ohrovta 5. vrtn. okrasna grmičasta rastlina s srčastimi rdečkastimi cveti v grozdih, Dicentra spectabilis: posaditi srčke
  4.      sŕčen 1 -čna -o prid. () nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka ● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levoanat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza sŕčno 1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost 2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
  5.      srčíka  tudi sŕčika -e ž (í; ) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: dolbsti srčiko hrasta; srčika palme // srednji, najmlajši listi solate, zelja: izrezati srčike / srčika solate, zelja ♦ les. srčika debla vlakna v sredini debla 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, bistvo: raziskati srčiko problema, spora / ta glasba je srčika njegovega življenja / idejna srčika romana 3. agr. češnja z debelimi plodovi srčaste oblike: obirati srčike
  6.      sŕčnica  -e ž () bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica
  7.      srdít  -a -o prid., srdítejši () 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati
  8.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. ( í; ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase
  9.      srdítost  -i ž () velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
  10.      srdorít  -a -o prid. ( ) redko jeznorit: fant je nagel in srdorit
  11.      srébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala
  12.      srebljáj  -a m () količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne: odpil je srebljaj kave in odložil skodelico
  13.      srebljáti  -ám nedov.) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo
  14.      srébniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače)
  15.      srebrár  -ja m (á) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev
  16.      srébrc  -a m (ẹ̑) vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile
  17.      srebrénka  -e ž (ẹ̄) bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria: na vrtu rastejo srebrenke ● knjiž. njegova srebrenka daleč nese s srebrom okovana puška
  18.      srebréti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati po barvi podoben srebru: nebo je začelo srebreti / polja so srebrela v mesečini
  19.      srebríkast  -a -o prid. (í) knjiž. srebrnkast: srebrikasta megla; v mesečini se je zdela trava srebrikasta srebríkasto prisl.: voda se srebrikasto razliva; srebrikasto sive skale
  20.      srebríkati se  -am se nedov. () knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla
  21.      srebríti  -ím nedov., srebrèn ( í) prekrivati s tanko plastjo srebra: srebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. delati kaj po barvi podobno srebru: slana je srebrila travnik; lasje mu srebrijo sivijo srebríti se ekspr. srebrno se odražati, kazati: nebo se je začelo srebriti; reka se srebri v mesečini
  22.      srebŕn  -a -o prid. () 1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura // srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda 2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva 3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje ● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lasebot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina srebŕno prisl.: srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
  23.      srebŕnast  -a -o prid. () redko srebrnkast: srebrnasta krila ptice ♦ vrtn. srebrnasta akacija okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, Acacia decurrens
  24.      srebrníca  -e ž (í) zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus: jata srebrnic
  25.      srebrnolás  in srebrnolàs -ása -o prid. (; á) ekspr. sivolas: srebrnolas starec / srebrnolasa glava

   38.338 38.363 38.388 38.413 38.438 38.463 38.488 38.513 38.538 38.563  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA