Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (38.363-38.387)


  1.      spremétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe; vrstni red se spremeta ♪
  2.      spremetáti  -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano ♪
  3.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  4.      sprémljati  -am nedov. (ẹ́) 1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremljati otroka do šole; spremljati znanca na postajo; spremljati koga v kino; krajši čas spremljati / vsako leto jo spremlja na počitnice / detektivi so ga ves čas spremljali zasledovali 2. delati, da se kaj pojavlja, poteka istočasno s čim drugim, navadno kot dopolnilo tega: gledalci so spremljali ples z enakomernim ploskanjem / pesem so spremljali vriski // pojavljati se, potekati istočasno s čim drugim, navadno kot posledica tega: ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj; hiter telesni razvoj mladostnika spremlja slabokrvnost 3. navadno z igranjem na instrument dopolnjevati petje, igranje koga: pela je, on pa jo je spremljal na klavirju; spremljati se s kitaro 4. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: spremljati film, predavanje, razlago / z zanimanjem je spremljal njun pogovor poslušal; tekmo je spremljal po televiziji gledal // sproti se seznanjati s čim: spremljati politično dogajanje; spremljati razvoj znanosti ● ekspr. vso pot ga je spremljala ta misel je premišljeval o tem; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. smola ga spremlja vse se mu ponesreči; ekspr. dolgo jo je spremljal z očmi je gledal za njo spremljáje: spremljaje ga do vrat, mu je nekaj šepetal; pripovedovala je o nesreči, spremljaje svojo pripoved z vzdihi spremljajóč -a -e: spremljajoči jezdeci; razvoj industrije z vsemi spremljajočimi pojavi sprémljan -a -o: predavanje bo spremljano z diapozitivi ♪
  5.      spremljáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od spremljati: peti ob spremljavi kitare; klavirska spremljava / knjiž.: imeti spremljavo vojnih ladij spremstvo; spremljava govorjenja s kretnjami spremljanje 2. kar kaj spremlja: poslušati spremljavo; glasbena, zvočna spremljava / knjiž. to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja / star. razorožiti oboroženo spremljavo oboroženo spremstvo ♪
  6.      spremljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja // kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja ♪
  7.      spremljeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije ♪
  8.      spremljeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja ♪
  9.      sprémnica  -e ž (ẹ̑) ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica ● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke ♪
  10.      sprémstvo  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju ♪
  11.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
  12.      sprenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati ♪
  13.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  14.      spreobléči  -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́) nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta ♪
  15.      spreobráčati  -am tudi izpreobráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: želel je spreobračati mladino; potepuhe in delomrzneže je težko spreobračati / spreobračati ljudi v svoje somišljenike 2. rel. povzročati, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobračati nevernike, protestante 3. star. spreminjati: vedno hoče kaj spreobračati / poskušali so spreobračati nežlahtne kovine v zlato ● star. ne spreobračaj besed ne obračaj besed ♪
  16.      spreobrníti  in spreobŕniti -em tudi izpreobrníti in izpreobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila ∙ star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ rel. grešnik se spreobrne 2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana 3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o: spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena ♪
  17.      spreplêsti  -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
  18.      spreplèt  -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
  19.      spreplétati  -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija ♪
  20.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
  21.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
  22.      sprêsti  sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo ● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti ♪
  23.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati ♪
  24.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
  25.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko ♪

   38.238 38.263 38.288 38.313 38.338 38.363 38.388 38.413 38.438 38.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA