Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (38.238-38.262)


  1.      spokorjênec  -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci ♪
  2.      spokórnik  -a m (ọ̑) rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar ♪
  3.      spòl  spôla m (ȍ ó) 1. značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska: določiti spol živali; pravice za vse ljudi neglede na spol in narodnost / otrok moškega spola; žival ženskega spola / število udeležencev navesti ločeno po spolu; razvrstiti mladiče po spolu // oseba glede na te značilnosti: odnosi, privlačnost med spoloma / knjiž. lepi spol ženske; šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. nežni spol ženske; mladina obojega spola fantje in dekleta; ekspr. novica je zanimala zlasti ženski spol ženske 2. knjiž. spolni nagon, spolnost: vznemirja ga spol 3. lingv. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej: določiti samostalniku spol, sklon in število / moški, srednji spol; samostalnik ženskega spola / slovnični spol ● knjiž. odrezati komu spol moški spolni ud ♪
  4.      spôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja ♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi spôlno prisl.: spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški; biti spolno normalen ♦ biol. spolno se razmnoževati ♪
  5.      spoliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., nekdaj nasilno odvzeti: spoliirati posest ♪
  6.      spolírati  -am dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev narediti površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: spolirati les / spolirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem narediti površino zelo gladko: spolirati kovino / prelakirati in spolirati avtomobil spolíran -a -o: spolirana površina ♪
  7.      spôlnik  -a m (ȏ) lingv. beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol: spolniki v francoščini / določni, nedoločni spolnik ♪
  8.      spôlnost  -i ž (ȏ) 1. značilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona: spolnost pri razvitih živalih; razvoj spolnosti / ljubezen in spolnost spolni nagon 2. spolna dejavnost, spolno življenje: spolnost je pogojena z nagonom; zunajzakonska spolnost; problemi spolnosti pri mladini / v filmih, leposlovju je veliko spolnosti ♪
  9.      spolovérec  -rca m (ẹ̑) nar. belokranjsko dvospolnik: ta petelin je spoloverec ♪
  10.      spolstíti  -ím tudi spólstiti -im [u̯s tudi ls] dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj preplesti ali povezati živalska vlakna: spolstiti zajčjo dlako; spolstiti volno / spolstiti tkanino; volnene pletenine se pri pranju rade spolstijo spolstèn -êna -o tudi spólsten -a -o: spolstena dlaka; površina tkanine je spolstena ∙ knjiž. skuštrani in spolsteni lasje sprijeti ♪
  11.      spólzek  -zka -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje spólzko prisl.: spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko ♪
  12.      spolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) 1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje spolzijo po šipi; solze so ji spolzele po licih / snežna plast spolzi po pobočju 2. ekspr. počasi se premakniti a) po gladki površini: čoln spolzi v pristanišče / tiho je spolzela mimo njega b) po površini sploh: sonce je spolzelo v zaton / pogled mu je spolzel z dekletovega obraza do bokov 3. v zvezi spolzeti iz rok, med prsti uiti iz prijema zaradi a) gladkosti, vlažnosti: milo mu je spolzelo iz rok; spolzeti iz rok kot riba b) drobnosti, sipkosti: pesek spolzi med prsti; pren. avtorju je spolzela med prsti hvaležna tema ♪
  13.      spomágati  -am, in spomágati in spomagáti -am dov. (á; á á á) nar. pomagati: spomagati komu vstati / spomagal mu je z denarjem; si bo že kako spomagal ♪
  14.      spomeníca  -e ž (í) 1. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti: predložiti, sestaviti spomenico; podpisi na spomenici / protestna spomenica 2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem; memorandum: nota in spomenica 3. dokument o priznanju za zasluge, delo: podelitev spomenice ob stoletnici Slovenske matice / partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; biti nosilec spomenice partizanske spomenice 1941 ♪
  15.      spomeníčar  -ja m (ȋ) pog. nosilec partizanske spomenice 1941: prvoborci in spomeničarji ♪
  16.      spomeník  -a m (í) kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim partizanom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik // s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki ♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku ♪
  17.      spomladánček  -čka m (á) manjšalnica od spomladanec: spomladančki in jesenčki ♪
  18.      spomladánec  -nca m (á) spomladi rojena žival, zlasti prašič: spomladanci in jesenci ♪
  19.      spomladánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: hladna spomladanska noč / spomladanska pozeba; začelo se je spomladansko deževje / spomladanski plašč; spomladanska solata // nav. ekspr. značilen za pomlad: čeprav je šele februar, je že pravo spomladansko vreme / obšlo ga je spomladansko razpoloženje veselo, razigrano ◊ agr. spomladanski dosevek; bot. spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna; šport. spomladanski kros ♪
  20.      spomládi  prisl. (ȃ) v pomladanskem času: spomladi sejemo, jeseni spravljamo letino; letos, zgodaj spomladi; spomladi leta tisoč devetsto petinštirideset se je končala druga svetovna vojna ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ♪
  21.      spómniti  -im dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: ta predmet me zmeraj spomni na potovanje po Afriki 2. narediti, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spomniti koga na svojo željo; spomni me, da moram zvečer na sestanek / redko naj spomnim, da je delo nastajalo več let opozorim / star. nikdar ni spomnil besedice o njenem prejšnjem življenju rekel, omenil, spregovoril spómniti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu: ničesar se ne morem spomniti; rad se spomni svoje mladosti; poskušal se je spomniti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: dolžni smo se spomniti tovarišev, ki so padli za svobodo; tesno mi je, kadar se spomnim nanjo; še vedno se ga radi spomnijo 2. dobiti kako misel, idejo: spomnil se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; kadar se le spomni, si skuha to jed / počasi se bo že spomnil česa boljšega 3. izkazati komu pozornost s čim: spomnili so se ga s člankom v občinskem časopisu; upam, da se me boš spomnil s kako razglednico / v oporoki se ga je spomnil s precejšnjo vsoto denarja; vsako leto se ga ob rojstnem dnevu lepo spomnijo ♪
  22.      spóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila; povezati, speti s spono; jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone // les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / tesarska spona // vrv, veriga a) s katero se kaj spne: spona na vozu se je utrgala b) s katero se komu omeji gibanje, prostost: porezati, zrahljati ujetniku spone; spona na nogah je konja ožulila / imeti spone na rokah; biti v sponah / nadeti komu spone okove 2. ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost sploh: voda, rešena ledenih spon / administrativne, duhovne, politične spone; spone gospodarske zaostalosti ● ekspr. pretrgati, streti, zlomiti spone osvoboditi se; ekspr. stoletja smo bili v sponah smo bili nesvobodni ◊ adm. spona element stenografske pisave za povezovanje dveh tankih znakov; teh. vijačna, vzmetna spona ♪
  23.      spónka  -e ž (ọ̑) navadno manjša priprava za spenjanje: odpeti, zapeti sponko; pripeti si šal s sponko; speti liste papirja s sponko; bakrena, jeklena, kovinska sponka; sponka iz slonove kosti / lasna sponka; sponke za vrvi, žice; čevlji na sponke ◊ elektr. aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov; krokodilska sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo; ozemljitvena sponka ♪
  24.      spontán  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: spontani gibi; spontano veselje / presenetilo ga je njeno spontano vprašanje // ki nastane sam od sebe, ne organizirano: nastajal je spontan odpor; spontano zbiranje pomoči / na prireditvi je bilo vse prisrčno, spontano / hipoteza o spontanem nastanku življenja ● spontan vžig snovi samovžig; knjiž. ta človek je zelo spontan sproščen, nenarejen, naraven ◊ med. spontani splav spontáno prisl.: gledalci so spontano zaploskali; spontano nastala skupina ♪
  25.      spopàd  -áda m (ȁ á) glagolnik od spopasti se: a) preprečiti spopad med fanti; spopad v gostilni / spopad za naslov prvaka; spopad v ringu b) udeležiti se spopada; na meji je prišlo do spopada; biti pripravljen na spopad; pasti v spopadu; hud, ekspr. krvav spopad; spopad med partizani in četniki; spopad s sovražnikovimi enotami / spopad z letali, s tanki / svetovni spopad svetovna vojna; vojaški spopad ♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade c) spopad v časopisu / besedni, idejni spopad č) človekov spopad z okoljem; vsakodnevni spopad z življenjem ♪

   38.113 38.138 38.163 38.188 38.213 38.238 38.263 38.288 38.313 38.338  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA