Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (37.288-37.312)


  1.      slaščíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo ♪
  2.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
  3.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
  4.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
  5.      slavílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave ♪
  6.      slavíst  -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
  7.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪
  8.      slavístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke ♪
  9.      slavíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
  10.      slavízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini ♪
  11.      slavizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo ♪
  12.      slavjanofílstvo  -a s (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva ♪
  13.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo ♪
  14.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva ♪
  15.      slávnica  -e ž (ȃ) knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico ♪
  16.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost ♪
  17.      slávnoznàn  in slávnoznán -ána -o prid. (ā-ȁ ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika ♪
  18.      slavohlépje  -a s (ẹ̑) hlepenje po slavi: to je v njem vzbujalo zavist in slavohlepje ♪
  19.      slavohlépnež  -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež ♪
  20.      slavospèv  in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi ♪
  21.      slávski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski ♪
  22.      sléč  -a m (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z navadno usnjatimi listi in rdečimi, rumenimi cveti v socvetju, Rhododendron: s slečem poraščeno pobočje / dlakavi, rjasti, rumeni sleč ♪
  23.      sléči  sléčem dov., sléci slécite in slecíte; slékel slékla (ẹ́) narediti, da kdo nima na telesu oblačila: mati je slekla otroka; sleči plašč; sleči (si) hlače, krilo; do pasu se sleči; hitro, popolnoma se sleči / redko sleči čevlje sezuti, rokavice sneti; ekspr. sleči zajca dati ga iz kože, odreti ga ∙ ekspr. ni še slekel stare kože ni se še spremenil; ekspr. še slekli bi me vse bi mi vzeli; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak sléčen -a -o: otroci so že sezuti in slečeni ♪
  24.      sléčnik  -a m (ẹ̑) bot. alpska grmičasta rastlina z majhnimi usnjatimi listi in rožnatimi cveti, Rhodothamnus chamaecistus: kranjska lilija in slečnik ♪
  25.      sléd  -a m (ẹ̑) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi ♪

   37.163 37.188 37.213 37.238 37.263 37.288 37.313 37.338 37.363 37.388  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA