Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (36.713-36.737)


  1.      sibilánt  -a m (ā) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik ♪
  2.      sibírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz ◊ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica ♪
  3.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  4.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  5.      sicilijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi ♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
  6.      sičáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para ♪
  7.      síčnik  -a m (ȋ) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
  8.      siderít  -a m (ȋ) min. rudnina železov karbonat: nahajališča siderita ♪
  9.      sidól  -a m (ọ̑) poljud. sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom ♪
  10.      sídrati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu 2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop ♪
  11.      sídrce  -a s (ȋ) manjšalnica od sidro: v kotu leži sidrna vrv in sidrce ♪
  12.      sídro  -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
  13.      siemens  in simens -a [sím-] m (ȋ) fiz. enota za merjenje električne prevodnosti ♪
  14.      sienít  -a m (ȋ) petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev ♪
  15.      siésta  -e ž (ẹ̑) v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto ♪
  16.      sifilítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sifilis: sifilitični bolnik / sifilitična infekcija; sifilitična razjeda ♪
  17.      sifón  -a m (ọ̑) 1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona 2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon 3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame, smrk: jamarski potapljač se je spustil v sifon ♪
  18.      sifónarica  -e ž (ọ̑) 1. pog. sifonska steklenica: polnjenje sifonaric 2. žarg., voj. ročna bomba z ročajem, podobnim ročaju sifonske steklenice: metati sifonarice; sifonarice in paradajzarice ♪
  19.      sifónka  -e ž (ọ̑) pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko ♪
  20.      sifonófora  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  21.      sifónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
  22.      síga  -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
  23.      síganje  -a s (ȋ) glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje ♪
  24.      sígati  -am nedov. (ȋ ȋ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti ♪
  25.      sígla  -e ž (ȋ) knjiž., redko kratica, okrajšava: sigle v starih listinah ♦ adm. stenografska sigla samoznak ♪

   36.588 36.613 36.638 36.663 36.688 36.713 36.738 36.763 36.788 36.813  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA