Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (36.676-36.700)



  1.      sfêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
  2.      sfiltrírati  -am dov. () sčistiti tekočino ali plin skozi filter: sfiltrirati vodo, zrak
  3.      sformalizírati  -am dov. () knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale
  4.      sformírati  -am dov. () 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana
  5.      sfragístika  -e ž (í) veda o pečatih: sfragistika in diplomatika
  6.      sfrčáti  -ím dov. (á í) 1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale / sfrčati s konja pasti 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto)
  7.      sfrizírati  -am dov. () strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska
  8.      sfŕkati  -am dov. ( ) ekspr. skodrati, naviti: sfrkati in počesati lase; lasje se sfrkajo / listje se je sfrkalo
  9.      sfŕkniti se  -em se dov.) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile
  10.      shakespearologíja  -e [šekspir-] ž () raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji
  11.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema
  12.      shemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost shematičnega: shematičnost skice / ekspr. shematičnost in nedodelanost predloga / ekspr. za njegovo ustvarjanje je značilna shematičnost
  13.      shemátika  -e ž (á) knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
  14.      shematizíranje  -a s () glagolnik od shematizirati: očitali so mu shematiziranje; shematiziranje in posploševanje
  15.      shematizírati  -am nedov. in dov. () 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane
  16.      shêrry  -ja [šeri] m () desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino
  17.      shízma  -e ž () knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let ∙ knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost
  18.      shizmátik  -a m (á) knjiž. razkolnik: shizmatiki in heretiki
  19.      shizotímen  -mna -o prid. () psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament
  20.      shòd  shóda in shôda m ( ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
  21.      shodíti  shódim dov. ( ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi
  22.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
  23.      sholasticízem  -zma m () knjiž. sholastični način mišljenja: očitati komu sholasticizem / sholasticizem mišljenja
  24.      sholástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije
  25.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika

   36.551 36.576 36.601 36.626 36.651 36.676 36.701 36.726 36.751 36.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA