Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (36.601-36.625)



  1.      seštéti  -štéjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko seštét -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl
  2.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. () nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis
  3.      sešteválka  -e [sǝš in seš] ž () adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje
  4.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m () elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje
  5.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci
  6.      seštévanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje
  7.      seštévanka  -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki
  8.      seštévati  -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati
  9.      seštévek  -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil
  10.      seštéven  -vna -o [sǝš in seš] prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec
  11.      sét 1 -a m (ẹ̑) prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; neskl. pril.: set garnitura
  12.      sét 2 -a m (ẹ̑) šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik; niz: dobiti, izgubiti set; drugi set / zmagal je v zadnjem setu
  13.      séter  -tra tudi -ja m (ẹ́) lov. večji lovski pes vitke postave z dolgimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: čistokrven seter / irski, škotski seter
  14.      sétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ◊ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine
  15.      sétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine
  16.      sév  -a m (ẹ̑) biol. skupina celic, organizmov iste vrste: ta sev je odporen proti penicilinu; bakterijski sev
  17.      sèv  in sév séva m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž. sij: sev ugaša / lunin sev
  18.      seválec  -lca [lc in c] m () teh. sevalnik, sevalo: infrardeči sevalec
  19.      seválnik  -a m () teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik
  20.      sévanje  -a s (ẹ́) fiz. oddajanje valov, delcev: sevanje radijske antene; sevanje radioaktivnega vira / sevanje svetlobe // valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor: poškodbe zaradi sevanja / dolgovalovno, kratkovalovno sevanje; ionizirajoče sevanje; radioaktivno sevanje; rentgensko sevanje
  21.      sévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči
  22.      sevéda  prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev
  23.      séver  -a m (ẹ́) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever-jug // severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever 2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega delazgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. hladna področja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna področja 4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo
  24.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta
  25.      sévernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde

   36.476 36.501 36.526 36.551 36.576 36.601 36.626 36.651 36.676 36.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA