Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (36.451-36.475) 
- sentimentálec -lca m (ȃ) knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec ♪
- sentimentáliti -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
- sentimentálka -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪
- senzál -a m (ȃ) ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal ♪
- senzibilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo ◊ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra ♪
- senzitíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije ♪
- senzitívnost -i ž (ȋ) knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost ♪
- sénzomotóričen -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken ♪
- sénzor -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪
- senzóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje ♪
- senzualíst -a m (ȋ) pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi ♪
- senzualízem -zma m (ȋ) filoz. spoznavna teorija, po kateri je čutno zaznavanje, spoznavanje edini vir spoznanja: zagovorniki senzualizma ♪
- senzuálnost -i ž (ȃ) knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost ♪
- senžermênski -a -o prid. (ȇ) zgod., v zvezi senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo: določila senžermenske pogodbe ♪
- sèp sêpa m (ȅ é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu ♪
- separácija -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo ♪
- separát -a m (ȃ) zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom ♪
- separáten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja ◊ zal. separatni odtis posebni odtis ♪
- separatíst -a m (ȋ) nav. slabš. pristaš separatizma: separatisti in partikularisti ♪
- separatístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na separatizem: separatistična skupina / separatistične težnje ♪
- separatízem -zma m (ȋ) nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti: obsojati separatizem / politični separatizem // težnja po večji samostojnosti v kaki skupnosti: zagovorniki pokrajinskega separatizma; separatizem in partikularizem / gospodarski separatizem ♪
- separé -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe ♪
- separírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog ♪
- sépija -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki ♪
- sépsa -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala ♪
36.326 36.351 36.376 36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551