Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (36.451-36.475)



  1.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  2.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  3.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  4.      senzál  -a m () ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
  5.      senzibilizírati  -am dov. in nedov. () med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo ◊ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra
  6.      senzitíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije
  7.      senzitívnost  -i ž () knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost
  8.      sénzomotóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
  9.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
  10.      senzóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje
  11.      senzualíst  -a m () pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi
  12.      senzualízem  -zma m () filoz. spoznavna teorija, po kateri je čutno zaznavanje, spoznavanje edini vir spoznanja: zagovorniki senzualizma
  13.      senzuálnost  -i ž () knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost
  14.      senžermênski  -a -o prid. () zgod., v zvezi senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo: določila senžermenske pogodbe
  15.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  16.      separácija  -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo
  17.      separát  -a m () zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom
  18.      separáten  -tna -o prid. () knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenjazal. separatni odtis posebni odtis
  19.      separatíst  -a m () nav. slabš. pristaš separatizma: separatisti in partikularisti
  20.      separatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na separatizem: separatistična skupina / separatistične težnje
  21.      separatízem  -zma m () nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti: obsojati separatizem / politični separatizem // težnja po večji samostojnosti v kaki skupnosti: zagovorniki pokrajinskega separatizma; separatizem in partikularizem / gospodarski separatizem
  22.      separé  -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe
  23.      separírati  -am nedov. in dov. () 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog
  24.      sépija  -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
  25.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala

   36.326 36.351 36.376 36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA