Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (36.438-36.462)



  1.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  2.      seniorát  -a m () jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij
  3.      séniorka  -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke
  4.      séniorski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju
  5.      senjór  in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez
  6.      senjóra  in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores
  7.      senjoríta  in señoríta -e [-njo-] ž () v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples
  8.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešnoagr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
  9.      senosèč  in senoséč -éča m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču
  10.      senosèk  in senosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan
  11.      senôžet  in senožét -éti žẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet
  12.      senténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
  13.      sentimènt  -ênta m ( é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnostipsih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
  14.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  15.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  16.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  17.      senzál  -a m () ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
  18.      senzibilizírati  -am dov. in nedov. () med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo ◊ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra
  19.      senzitíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije
  20.      senzitívnost  -i ž () knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost
  21.      sénzomotóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
  22.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
  23.      senzóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje
  24.      senzualíst  -a m () pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi
  25.      senzualízem  -zma m () filoz. spoznavna teorija, po kateri je čutno zaznavanje, spoznavanje edini vir spoznanja: zagovorniki senzualizma

   36.313 36.338 36.363 36.388 36.413 36.438 36.463 36.488 36.513 36.538  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA