Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (35.976-36.000)



  1.      sámoodpóved  -i ž (-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje
  2.      sámoodpovedovánje  -a s (-) odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje
  3.      sámoodrékanje  -a s (-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja
  4.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (-é; -) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
  5.      sámoodtujevánje  -a s (-) knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja; odtujevanje in samoodtujevanje
  6.      sámoodtujítev  -tve ž (-) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
  7.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  8.      samoók  -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
  9.      sámoomáma  -e ž (-) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice
  10.      sámoomejevánje  -a s (-) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih
  11.      sámoomejítev  -tve ž (-) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov
  12.      sámooplóden  -dna -o prid. (-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta
  13.      sámooplodítev  -tve ž (-) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev
  14.      sámooplojevánje  -a s (-) bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje
  15.      sámoorganizíranje  -a s (-) jur. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe
  16.      sámoovádba  -e ž (-) ovadba samega sebe: misel na samoovadbo ga je hitro minila ♦ jur. kriva samoovadba ovadba samega sebe, ki ni v skladu z dejstvi
  17.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
  18.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (; á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok
  19.      samopáš  in samopàš prisl. (; ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
  20.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati
  21.      samopášnež  -a m () knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost
  22.      samopášnik  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil
  23.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
  24.      samopáštvo  -a s () knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu
  25.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris

   35.851 35.876 35.901 35.926 35.951 35.976 36.001 36.026 36.051 36.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA