Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (35.763-35.787)
- rúsa 1 -e ž (ū) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse ♪
- rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine ♪
- rusálka -e ž (ȃ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke ♪
- rúsel -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle ♪
- rusíca in rúsica -e ž (í; ȗ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice ♪
- rusificírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo rusificíran -a -o: njegov priimek je rusificiran ♪
- rusístika -e ž (í) veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike ♪
- rúsiti -im nedov. (ū ȗ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence ♪
- rusízem -zma m (ȋ) lingv. element ruščine v kakem drugem jeziku: rusizmi v prevedenih delih ♪
- rúska -e ž (ȗ) nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske ♪
- rúski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi // pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film ◊ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih
1904—1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka rúsko prisl.: govoriti (po) rusko ♪
- rusobrád in rusobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. rdečebrad: rusobrad moški ♪
- rusofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rusofile ali rusofilstvo: rusofilska družina / rusofilsko predavanje ♪
- rusoglàv in rusogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. rdečelas: rusoglav mornar ♪
- rusolás in rusolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. rdečelas: rusolas fant ♪
- rúsovstvo -a s (ȗ) lastnosti, značilnosti Rusov: rusovstvo v delih Turgenjeva / vpliv rusovstva ruske kulture in miselnosti / pravoslavje se je enačilo z rusovstvom s pripadnostjo k ruski državi ♪
- rustificírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dati čemu preproste, umetniško manj dovršene oblike: rustificirati visoko umetnost rustificíran -a -o: obrazi na sliki so rustificirani ♪
- rustikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi ♪
- rúša -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša ♪
- rúševec -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca ♪
- rúševje -a s (ú) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni 2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja ♪
- rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko ♪
- rušílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. kdor ruši: barakarji so hoteli pregnati rušilce / ekspr. rušilci starega družbenega reda / ekspr. rušilec discipline, sloge 2. voj. hitra vojna ladja, oborožena s topovi, torpedi in raketami, zlasti za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago dva rušilca; križarke, fregate in rušilci / raketni, torpedni rušilec ♪
- rušílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rušenje: rušilna sredstva / sporočilo o močnem, rušilnem potresu; rušilni učinek; rušilna moč / rušilna bomba bomba, ki ruši zaradi sproščenih eksplozivnih plinov / rušilna dejavnost vohunskih skupin ♪
- rušílnost -i ž (ȋ) sposobnost za rušenje: velika rušilnost dinamita ♪
35.638 35.663 35.688 35.713 35.738 35.763 35.788 35.813 35.838 35.863