Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (35.638-35.662)


  1.      rôsica  in rosíca -e ž (ó; í) ekspr. manjšalnica od rosa: rosica na travi ♪
  2.      rosíka  -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika ♪
  3.      rosílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko ♪
  4.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
  5.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪
  6.      rosomáh  -a m (ȃ) zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha ♪
  7.      rošênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rošenje iz megle / rošenje rastlin ♪
  8.      rošírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šah. rokirati: roširati in fianketirati ♪
  9.      roštánje  tudi róštanje -a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od roštati: roštanje posode v kuhinji ♪
  10.      roštáti  -ám tudi róštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada ♪
  11.      róštilj  -a m (ọ̑) žarg. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: zakuriti pod roštiljem / plinski roštilj ♪
  12.      rotácija  -e ž (á) 1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije 2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjava ◊ agr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astr. rotacija Zemlje ♪
  13.      rotacíjski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk ♪
  14.      rotacízem  -zma m (ȋ) 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje ♪
  15.      rotênje  -a s (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove ♪
  16.      rotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje ● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo ♪
  17.      rotírati  -am nedov. (ȋ) 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran ♪
  18.      rotíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo ♪
  19.      roto...  ali róto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na rotacijo a) s tujko v drugem delu: rotognom b) z domačo besedo v drugem delu: rotopapir in roto papir, rotostrojnik in roto strojnik ♪
  20.      rótopapír  in róto papír -ja m (ọ̑-ȋ) papir. rotacijski papir: povečati izvoz rotopapirja; tovarna rotopapirja ♪
  21.      rótor  -ja m (ọ̑) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja ♪
  22.      rótotísk  in róto tísk -a m (ọ̑-ȋ) žarg., tisk. rotacijski tisk: tiskati v rototisku ♪
  23.      rousseaujevstvo  -a [rusój-] s (ọ̑) Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo ♪
  24.      ròv  rôva in róva m (ȍ ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi ♪
  25.      róv  -í ž (ọ̑) nar. odkrušena skala: kršje in rovi ♪

   35.513 35.538 35.563 35.588 35.613 35.638 35.663 35.688 35.713 35.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA