Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (35.463-35.487)


  1.      robídovje  -a s (í) robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem ♪
  2.      robílnica  -e ž (ȋ) gozd. težka sekira za podiranje drevja: robilnica in plankača ♪
  3.      robílnik  -a m (ȋ) les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik ♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine ♪
  4.      robíti  in róbiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami 2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice 3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh ● pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati ◊ les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino robíti se in róbiti se knjiž. odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih róbljen -a -o: s čipkami robljen prt; robljene deske ♪
  5.      róbljenje  -a s (ọ́) glagolnik od robiti: ročno robljenje; robljenje kril / šivalni stroj za robljenje / zavirati z robljenjem / robljenje pločevine ♪
  6.      robník  -a m (í) 1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob // šport. pas, navadno kovinski, na robu drsne ploskve smuči: smuči z robniki / spodnji, zgornji robniki / kovinski robniki 2. teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa dolžina vrstice: naravnati robnike / končni s katerim se določi desni, začetni robnik s katerim se določi levi rob na listu ◊ gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča; rampa; obrt. priprava za zaznamovanje dolžine obleke pri pomerjanju ♪
  7.      robót  -a m (ọ̑) 1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela: konstruirati robota; uporaba robotov v avtomobilski industriji; robot v podobi človeka; dela, ravna kot robot / industrijski robot 2. slabš. kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: biti misleč človek, ne robot; uniformirani roboti fašizma; človek robot ♪
  8.      robóta  -e ž (ọ̑) star. 1. tlaka: opravljati roboto; iti na roboto, v roboto ∙ občinska robota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: robota v rudniku jih je izčrpala ♪
  9.      robótati  -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: robotati so morali tri dni v tednu 2. težko delati, garati: vse dni robota na polju; robota kot (črna) živina ● star. predniki so stoletja robotali tujcem jim bili podrejeni, bili od njih odvisni ♪
  10.      robóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roboto: robotni dnevi ◊ zgod. robotni patent v fevdalizmu zakon, s katerim je bila leta 1778 za Štajersko in Koroško, leta 1782 pa za Kranjsko določena največja dovoljena tlaka glede na velikost posestva ♪
  11.      robótika  -e ž (ọ́) veda o robotih in njihovi uporabi: razvoj robotike / zakoni robotike ♪
  12.      robotizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uvesti robote, opremiti z roboti: robotizirati proizvodnjo avtomobilov 2. slabš. narediti, da kdo ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: robotizirati človeka ♪
  13.      róck  -a [rok] m (ọ̑) 1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu: poslušati rock; stili rocka 2. žarg. rock and roll: plesati rock; rock in twist; neskl. pril.: rock glasba, plošča; rock skupina skupina, ki igra rock glasbo ♪
  14.      róck and róll  róck and rólla [rokǝn(d)rol] m (ọ̑-ọ̑) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll; rock and roll in bugivugi // skladba za ta ples: zaigrati rock and roll ♪
  15.      róckovski  -a -o [rok-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na rock: rockovski pevec; rockovska skupina / rockovska glasba ♪
  16.      ročáj  -a m (ȃ) 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / redko brv brez ročajev držajev ∙ redko udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke ♦ šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke ♪
  17.      róčen  tudi rôčen -čna -o prid., róčnejši tudi rôčnejši (ọ̄; ō) star. spreten, pripraven: fant je ročen; ženska je ročna za šivanje, v šivanju // hiter, uren: ročna veverica róčno tudi rôčno 1. prislov od ročen: hitro in ročno je vse opravil; fant je ročno splezal v vrh češnje 2. takoj, brž: ročno odgovoriti na vprašanje; vzel je pismo in ga ročno odprl ♪
  18.      rôčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna ♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek rôčno prisl.: ročno delati, prati; sam.: žarg., avt. potegniti ročno ročno zavoro ♪
  19.      ročíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav 2. podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica // tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica // podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica 3. nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu 4. agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili ● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke ◊ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice ♪
  20.      ročíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročico: ročični držaj / ročični pogon / ročična gred gred, na kateri je ročica ♦ teh. ročični mehanizem mehanizem, katerega glavna sestavna dela sta ročica in ojnica; ročična stiskalnica stiskalnica z ročičnim mehanizmom ♪
  21.      rôčka 1 -e ž (ȏ) 1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka // vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika 2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko ◊ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih ♪
  22.      rôčka 2 -e ž (ó) redko ročica, rokica: držati otroka za ročko / njene mehke ročke ∙ ročka lajne ročica ♦ teh. dolg vzvod pri pisalnem stroju za obračanje valja in premikanje voza na desno ♪
  23.      róčka  in rôčka -e ž (ọ́; ó) majhen ročaj, roč: ročka vrča ga je rezala v roko / predali s kovinskimi ročkami ♪
  24.      rôčkanje  -a s (ȏ) šport. premikanje na telovadnem orodju s preprijemanjem: ročkanje na bradlji, drogu; kolebanje in ročkanje ♪
  25.      ročník  -a m (í) nar. držaj, ročaj: ročnik se je zlomil; kladivo se je snelo z ročnika; ročnik lopate, sekire; ročnik meča, noža ● knjiž. položila je roke na ročnik naslanjača na naslonjalo za roke; star. vtakniti pero v ročnik v držalo ◊ teh. okrogel kovinski nastavek na koncu gasilne cevi, s katerim se uravnava iztok gasilnih sredstev ♪

   35.338 35.363 35.388 35.413 35.438 35.463 35.488 35.513 35.538 35.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA