Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (35.288-35.312)



  1.      rezervoár  tudi rezervár -ja m () zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči ∙ ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
  2.      rèzg  rêzga in rézga tudi rèzg -a [druga oblika rǝzg] m ( ē, ẹ́; ǝ̏ ǝ̄) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov 2. redko rezgetanje: rezg konja
  3.      rezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov., ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
  4.      rêzgniti  -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov.; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
  5.      rezidénca  -e ž (ẹ̑) uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca ● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto
  6.      rezidènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) nekdaj diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika: odpoklicati rezidenta; opravljati posle rezidenta
  7.      rezijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rezijane ali Rezijo: rezijansko narečje / rezijanska zemlja ♦ etn. rezijanski ples ljudski ples iz Rezije v dvočetrtinskem ali menjavajočem se tričetrtinskem in dvočetrtinskem taktu
  8.      rezílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rezanje, obdelovanje: rezilni stroj; rezilni sveder; rezilna priprava; rezilno orodje ♦ grad., strojn. fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; teh. rezilni kot kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja; rezilna glava stružnice
  9.      rezílnik  -a [tudi n] m () 1. stroj, priprava za rezanje: rezati z rezilnikom; rezilnik za jabolka, krompir 2. obrt. orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesa: z rezilnikom gladiti toporišče; obrezovati z rezilnikom / sodarski rezilnik ◊ strojn. orodje za rezanje navojev na cevi
  10.      rezílo  -a s (í) 1. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže: brusiti rezilo; izdelovati rezila; sablja z dolgim, zakrivljenim rezilom; rezilo kose, sekire, srpa; prodajati rezila za obliče // oster, nabrušen rob tega dela: rezilo se je skrhalo; rezilo in hrbet noža; ostro, topo rezilo 2. priprava, orodje za rezanje, obdelovanje: z ostrimi rezili lupiti šibje; prazgodovinska kamnita rezila; usnjarsko rezilo; rezilo za britje ◊ med. elektrodno rezilo elektroda, ki se uporablja kot rezilo; strojn. navojno rezilo orodje za vrezovanje zunanjih navojev; teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
  11.      rezime  in resumé -ja [rezimé] m (ẹ̑) knjiž. povzetek: razpravi je dodan kratek rezime; objaviti rezime predsednikovega govora; rezime v angleškem jeziku
  12.      rezimírati  -am in resumírati -am [rezi-] dov. in nedov. () knjiž. povzeti: rezimirati vsebino referata / rezimirati osnovne značilnosti delitve dohodka
  13.      rezisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. odporen1: postati rezistenten proti infekciji / ti bacili so zelo rezistentni
  14.      rézje  -a tudi rezjè -à s (ẹ̑; ) nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: sušiti in sežigati rezje; butara rezja
  15.      rezkálnik  -a m () strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa
  16.      rézkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev
  17.      rezkár  -ja m (á) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: rezkarji in strugarji
  18.      rézkati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike
  19.      rezljáča  -e ž (á) les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače
  20.      rezljáj  -a m () količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha
  21.      rezljáti  -ám nedov.) z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo rezlján -a -o: rezljani oltar; rezljana skrinja
  22.      rezníca  -e ž (í) zastar. del rastline za razmnoževanje; potaknjenec: reznica se še ni ukoreninila; trtne reznice
  23.      réznost 2 -i ž (ẹ́) 1. prijetno oster, nekoliko pekoč okus: reznost vina 2. star. rezkost, jedkost: njegova reznost me moti
  24.      rezonêr  -ja m () 1. lit. oseba, ki izraža avtorjeve poglede: glavni junak nas ne prepriča, učinkuje kot nekakšen rezoner 2. knjiž. kdor razmišlja, razglablja: bil je rezoner, poln idealov; suhoparen rezoner
  25.      rezoníranje  -a s () knjiž. razmišljanje, razglabljanje: imeti veselje do rezoniranja in razpravljanja

   35.163 35.188 35.213 35.238 35.263 35.288 35.313 35.338 35.363 35.388  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA