Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (35.176-35.200)


  1.      resorbírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo ♪
  2.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta ♪
  3.      resorpcíjski  tudi resórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na resorpcijo: resorpcijska zmožnost / resorpcijska površina ♪
  4.      respirátor  -ja m (ȃ) priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator; uporabljati respirator pri varjenju ♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati ♪
  5.      respondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov ♪
  6.      responzórij  -a m (ọ́) muz. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta solist in zbor: responzorij in antifona ◊ rel. besedilo, ki se moli ali poje pri bogoslužju po berilu ♪
  7.      restánt  in restànt -ánta m (ā á; ȁ á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta ♪
  8.      restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji ♪
  9.      restavrácija 2 -e ž (á) glagolnik od restavrirati: restavracija in konzervacija spomenika / poskus restavracije monarhije / restavracija kapitalističnih odnosov ◊ zgod. francoska restavracija obnovitev vladavine Burbonov v Franciji od 1817 do 1830 ♪
  10.      restavracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba ♪
  11.      restavracíjski  in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje ♪
  12.      restavratêr  -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
  13.      restavrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast ♪
  14.      restituírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil ♪
  15.      restorán  -a m (ȃ) knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu ♪
  16.      resúrs  -a m (ȗ) nav. mn., publ. vir, zaloga, sredstvo: finančni resursi; rudni resursi / resursi delovne sile ♪
  17.      rešeljíka  -e ž (í) bot. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi, Prunnus mahaleb: rešeljika cvete; grmi brinja, ruja in rešeljike; prim. rašeljika ♪
  18.      rešetálo  -a s (á) mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud ♪
  19.      rešetár  tudi rešêtar tudi rešétar -ja m (á; ȇ; ẹ̑) izdelovalec rešet: ribniški rešetarji in lončarji ♪
  20.      rešêtast  -a -o prid. (é) 1. ekspr. luknjičast, preluknjan: rešetasta ponjava / rešetasta tkanina zelo redka ∙ ekspr. imeti rešetast spomin slab 2. knjiž. rešetkast: rešetasta ograja; rešetasta vrata ♪
  21.      rešêtka  -e ž (ē) 1. priprava iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: prostor je predeljen z rešetko; jarek so prekrili z jekleno rešetko; sadike so zavarovali z rešetko iz letvic; rešetka za odtočne kanale; okvir rešetke / peči meso na rešetki // taka priprava v spodnjem delu kurišča: očistiti, pretresti rešetko; položiti papir in trske na rešetko; premog gori na rešetki / rešetka za peč // taka priprava v okenski odprtini: gledati skozi rešetke / okenska rešetka 2. redko kletka: zapreti žival v rešetko ● ekspr. tat je že za rešetkami v zaporu, ječi ◊ čeb. matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; min. kristalna rešetka ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ♪
  22.      rešêtkast  -a -o prid. (ē) 1. ki je narejen iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: rešetkast pod v hlevu; rešetkasta ograja / rešetkasta pločevina 2. ki ima rešetko: rešetkasta odprtina ● knjiž. hlače iz rešetkastega blaga karirastega ◊ agr. rešetkasti izkopalnik izkopalnik z nihajočo rešetko ♪
  23.      rešêto  -a s, mn. tudi rešéta (é) priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrnja: delati škafe in rešeta; dati žito na rešeto; rešeto iz viter; obod rešeta; biti preluknjan kot rešeto / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti / pleve so ostale na rešetu ● publ. dati na rešeto gospodarjenje v občini razčleniti, oceniti; ekspr. načrt, predlog bo spet na rešetu čez dober mesec se bo obravnaval, pretresal; ekspr. na rešetu sta imeli dogodke zadnjih dni pogovarjali sta se o njih; njen spomin je kot rešeto slab ♪
  24.      reševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce ♪
  25.      reševálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od reševalec: prvi reševalci in reševalke so se zbrali takoj po potresu / reševalka križanke ♪

   35.051 35.076 35.101 35.126 35.151 35.176 35.201 35.226 35.251 35.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA