Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (34.938-34.962)


  1.      regrút  -a m (ȗ) nar. 1. nabornik: pregled regrutov 2. vojaški novinec: med neizkušenimi regruti je bilo že v prvi bitki precej žrtev ♪
  2.      regrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nar. rekrutirati: regrutirati za partizane ♪
  3.      regulácija  -e ž (á) 1. glagolnik od regulirati: regulacija reke; regulacija in melioracija / regulacija toplote, vrtljajev / avtomatična, ročna regulacija / pravna regulacija odnosov ♦ strojn. hidravlična regulacija; teh. mehanska, pnevmatična regulacija 2. kar regulira delovanje, količino, stopnjo česa: regulacija se je pokvarila; vključiti regulacijo; doma izdelana regulacija ♪
  4.      regulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki ◊ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice ♪
  5.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  6.      regulatív  -a m (ȋ) knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo ♪
  7.      regulátor  -ja m (ȃ) 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave ♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec ♪
  8.      regulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od regulirati: reguliranje plinske peči / reguliranje potoka / reguliranje rojstev ♪
  9.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  10.      rehabilitácija  -e ž (á) glagolnik od rehabilitirati: rehabilitacija nedolžnih žrtev; moralna, politična rehabilitacija / rehabilitacija invalidov; zavod za rehabilitacijo / poklicna rehabilitacija ♪
  11.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  12.      reificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka reificíran -a -o: reificirana družba; reificirana moč ♪
  13.      reifikácija  -e ž (á) glagolnik od reificirati: analizirati reifikacijo; reifikacija človeških odnosov; dehumanizacija in reifikacija ♪
  14.      rèimpórt  -a m (ȅ-ọ̑) ekon. uvoz izvoženega blaga: s carinami ovirati reimport ♪
  15.      réis  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju poglavar, vodja: postal je njihov reis / reis države, mesta ♦ zgod. reis efendi v stari Turčiji naslov za zunanjega ministra ♪
  16.      rèj  in réj réja m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej ♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
  17.      réja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka ♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam ● redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj ♪
  18.      réjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi živali: rejec prašičev, goveje živine / kmet rejec ♪
  19.      rejékcija  -e ž (ẹ́) vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju ♪
  20.      réjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina ♪
  21.      rejênka  -e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko ♪
  22.      rejênost  -i ž (é) značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti ♪
  23.      réjevec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali ♪
  24.      rejníca  -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka ♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave ♪
  25.      rejník  -a m (í) kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki ∙ star. rejnik družine rednik ♪

   34.813 34.838 34.863 34.888 34.913 34.938 34.963 34.988 35.013 35.038  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA