Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (34.338-34.362)
- razodévati -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
- razoglàv tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava ♪
- razogljíčenje -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
- razogljíčiti -im dov. (í ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin ♪
- razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
- razorávati -am nedov. (ȃ) 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo ♪
- razorožíti -ím dov., razoróžil (ȋ í) odvzeti orožje: razorožiti sovražno četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo razorožèn -êna -o: razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt ♪
- razpàd -áda m (ȁ á) glagolnik od razpasti: razpad zidovja / razpad trupla / razpad beljakovin / preprečiti razpad države, vojske ♦ fiz. radioaktivni razpad atomskega jedra pojav, pri katerem odda atomsko jedro enega ali dva delca ♪
- razpádati -am nedov. (ā ȃ) 1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov 2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada // kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi 3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada razpadajóč -a -e: razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini ♪
- razpahníti in razpáhniti -em, tudi razpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) sunkovito odpreti, zlasti vrata: razpahniti oknice, vrata; razpahniti nastežaj ∙ ekspr. razpahniti oči, usta široko odpreti razpáhnjen -a -o: razpahnjena vrata ♪
- razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje ♪
- razpárati -am dov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka ♪
- razpásati -pášem dov. (ȃ) odstraniti komu pas: razpasati otroka; razpasal se je in se slekel razpásan -a -o: razpasan človek ♪
- razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo
♪
- razpásti se -pásem se dov. (á) 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu ∙ ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle ♪
- razpášen -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
- razpášnež -a m (ȃ) star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež ♪
- razpecljáti -ám dov. (á ȃ) agr. potrgati jagode s pecljevine: pred stiskanjem grozdje razpecljajo ♪
- razpečávati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečavati ukradeno blago, mamila; razpečavati ilegalno literaturo 2. knjiž. razdeljevati, razpošiljati: razpečavati filme, knjige ● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali ♪
- razpeháti -ám [pǝh] dov. (á ȃ) ekspr. s silo, z močnimi sunki spraviti narazen: razpehala je radovedneže in se prerinila v sobo ♪
- razpeljáti -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu 2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali 3. redko razvoziti: razpeljati blago po trgovinah razpelján -a -o: lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane ♪
- razpeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj ♪
- razpêlo in razpélo -a s (é; ẹ́) knjiž. križ s podobo Kristusa: v kotu je viselo razpelo; leseno razpelo ♪
- razpéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico razpéniti se 1. postati penast: voda se razpeni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda ♪
- razpenjálo -a s (á) agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala ♪
34.213 34.238 34.263 34.288 34.313 34.338 34.363 34.388 34.413 34.438