Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (34.026-34.050)


  1.      razčetvóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. razčetveriti: razčetvoriti zaklano tele / upornike so mučili in nato razčetvorili ♪
  2.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  3.      razčiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa: razčiščevati probleme, vprašanja; take zadeve se razčiščujejo samo v navzočnosti prič ♪
  4.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni ♪
  5.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  6.      razčlenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka ♪
  7.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  8.      razčlénjati  -am nedov. (ẹ́) razčlenjevati: doline razčlenjajo gorovje / podrobno razčlenjati vsebinske in oblikovne prvine dela ♪
  9.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
  10.      razčlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
  11.      razčlovéčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razčlovečenega: razčlovečenost sodobne potrošniške družbe / film prikazuje nasilje in razčlovečenost ♪
  12.      razčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črtami razdeliti: razčrtati ploskev na četverokotnike; razčrtati v manjše dele / ekspr. električne žice so razčrtale zemljišče podolgem in počez razčŕtan -a -o: razčrtan papir ♪
  13.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
  14.      razdajáti  -dájem, tudi razdájati in razdajáti -em, stil. razdajáti -èm dov., razdajàj razdajájte tudi razdájaj razdájajte; razdajál tudi razdájal (á á; á á á; á ȅ) knjiž. razdati: vse svoje imetje je razdajal revežem / nekaj svojih slik je prodala, večino pa razdajala ♪
  15.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  16.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  17.      razdedíčiti  -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer ♪
  18.      razdejánost  -i ž (á) stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost ♪
  19.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
  20.      razdélek  -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
  21.      razdélen  -lna -o prid. (ẹ̄) knjiž. razdeljiv: kmetije ne smejo biti razdelne ♦ min. razdelna ploskev ploskev, po kateri kristal pod pritiskom razpade v dele ♪
  22.      razdelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin ◊ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem ♪
  23.      razdelílnica  -e ž (ȋ) prostor za razdeljevanje: urediti razdelilnico hrane ♦ elektr. razdelilna postaja; rad. prostor za zbiranje signalov in njihovo posredovanje oddajnikom ♪
  24.      razdelílnik  -a m (ȋ) 1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil 2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T 3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik ♪
  25.      razdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta ♪

   33.901 33.926 33.951 33.976 34.001 34.026 34.051 34.076 34.101 34.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA