Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (33.526-33.550)


  1.      psilofít  -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta ♪
  2.      psoglàv  in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
  3.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  4.      psoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
  5.      psovánje  -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje ♪
  6.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
  7.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  8.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
  9.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
  10.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  11.      pšeníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom ♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje ♪
  12.      pšeníčnica  -e ž (ȋ) 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele ♪
  13.      pšeničnolás  in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica ♪
  14.      pšêno  -a s (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno // oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj ◊ meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine ♪
  15.      pšt  [pš́t in pš̀t] medm. pst: pšt, da kdo ne sliši ♪
  16.      pterodáktil  -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
  17.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  18.      ptìč  ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  19.      ptíčar  -ja m (ȋ) 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji ♪
  20.      ptíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od ptič: ptički so skakali z veje na vejo; pozimi so otroci skrbeli za prezeble ptičke; jé kot ptiček zelo malo; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / gnezdo s ptički ● ekspr. obkolili so hišo, toda ptiček jim je ušel človek, ki so ga lovili; tat; ekspr. še tak ptiček se enkrat ujame še tako iznajdljivega, prebrisanega človeka odkrijejo, ujamejo ◊ gastr. telečji ptički majhni nadevani in zviti telečji zrezki ali podolgovati koščki ♪
  21.      ptíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
  22.      ptoleméjski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina 2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja ♪
  23.      ptt  in PTT [peteté] ž neskl., tudi ptt ptt-ja in PTT PTT-ja m (ẹ̑) kratica pošta, telegraf, telefon: razvoj naše ptt / pog. biti v službi pri ptt / PTT Maribor; neskl. pril.: ptt promet; ptt storitve ♪
  24.      púbek  -bka m (ȗ) knjiž., redko brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh ♪
  25.      pubertéta  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo: dozorevanje v puberteti / biti v puberteti; pren., publ. gibanje je svojo puberteto že preživelo ♪

   33.401 33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601 33.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA