Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (33.338-33.362)



  1.      prótiákcija  -e ž (ọ̑-á) z akcijo izzvana nasprotna akcija: protiakcija je spremenila vse načrte / vojaška protiakcija / knjiž. akcija in protiakcija reakcija
  2.      protíca  -e ž (í) zastar. šiba, palica: s protico privezati drevesce h kolu / košare iz protic iz protja / vzel je protico in odšel lovit ribe ribiško palico
  3.      protìč  -íča in prótič -a m ( í; ọ̑) manjšalnica od prot: s protičem privezati rastlino h kolu
  4.      prótičlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško
  5.      prótifitóftoren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑) v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe
  6.      prótihábsburški  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti dinastiji Habsburžanov: protihabsburška politika
  7.      prótijanzenístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti janzenizmu: protijanzenistična duhovščina
  8.      prótikót  -a m (ọ̑-ọ́) knjiž. nasprotni kot: protikot izložbe ♦ geom. protikota kota na isti strani prečnice dveh premic in na istih straneh prve in druge premice
  9.      prótikultúra  -e ž (ọ̑-) nav. ekspr. kar je nasprotno kulturi: ta snov v kulturi se je izkazala kot protikultura; protikultura in porabništvo
  10.      prótiobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba
  11.      prótioróžje  -a s (ọ̑-ọ̑) voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje
  12.      prótipártijski  -a -o prid. (ọ̑-á) ki je proti partiji: protipartijska skupina
  13.      prótipehôten  -tna -o prid. (ọ̑-ó) voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira
  14.      prótipogòj  -ója tudi -ôja m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
  15.      prótipoménka  -e ž (ọ̑-ẹ̑) lingv. antonim: protipomenke in sopomenke
  16.      prótipostávka  -e ž (ọ̑-) fin. postavka na nasprotni strani drugega konta: vpisati protipostavko
  17.      prótipotrésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi
  18.      prótiprêdlog  -óga m (ọ̑ọ̑-ọ́) publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge
  19.      prótipritísk  -a m (ọ̑-) s pritiskom izzvan nasprotni pritisk: protipritisk predmeta na rezilo / protipritisk proti duhovnemu in političnemu pritisku
  20.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  21.      prótirevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije
  22.      prótirežímski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti režimu: protirežimska skupina; protirežimska gesla
  23.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  24.      protislóvnost  -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu
  25.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari:inkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa

   33.213 33.238 33.263 33.288 33.313 33.338 33.363 33.388 33.413 33.438  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA