Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (33.301-33.325)



  1.      prostrán  -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina
  2.      prostránost  -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti
  3.      prostréti  -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ) star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil prostŕt -a -o: preproga, prostrta pred kaminom
  4.      prosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu
  5.      prosvetítelj  -a m () kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod
  6.      prosvetlíti  -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil ( í) s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti prosvetljèn -êna -o: prosvetljeni narodi ∙ prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem
  7.      prosvetljênec  -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci
  8.      prosvetljênstvo  -a s (ē) razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika
  9.      próšek  -a m (ọ̑) sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek
  10.      próšenje  -a s (ọ́) glagolnik od prositi: brez prošenja jim je dal hrane in pijače; dolgo prošenje
  11.      prôšlost  -i ž (ó) zastar. preteklost: prošlost in sedanjost / živel je ob spominih na prošlost
  12.      prôšnja  -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel // sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo ∙ ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevaliadm. vložiti prošnjo
  13.      prôšnji  -a -e prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih ◊ rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve
  14.      pròšt  prôšta m ( ó) rel. 1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt 2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt
  15.      próta  -e in -a m (ọ̑) protojerej: pogreb je vodil prota
  16.      protagoníst  -a m () 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo
  17.      prótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm
  18.      proteáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze
  19.      prótejski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska
  20.      protékcija  -e ž (ẹ́) 1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju 2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam
  21.      protékcijski  in protekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ) nanašajoč se na protekcijo: odklanjati protekcijske metode / protekcijsko imenovanje
  22.      protekcionáštvo  -a s () slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo
  23.      protekcionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina
  24.      protekcionízem  -zma m () knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija ♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
  25.      protektírati  -am nedov. in dov. () teh. na novo nanašati plast gume na obod avtomobilskega plašča: protektirati avtomobilske gume

   33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA