Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (33.251-33.275) 
- propedévtika -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
- propéler -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪
- própolis -a m (ọ̑) čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja; zadelavina: pridobivati propolis; zdravilni učinek propolisa / raztopina propolisa v alkoholu ♪
- propórcija -e ž (ọ́) razmerje, sorazmerje: risati brez proporcij; proporcije človeškega telesa ♦ mat. kvocient dveh količin; razmerje ♪
- proporcionálen -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
- proporcionálnost -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
- proporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa proporcioníran -a -o: proporcionirane oblike ♪
- propórčnost -i ž (ọ̑) redko sorazmernost, skladnost: proporčnost med deli in celoto ♪
- propóvednik in propovédnik in propovedník -a m (ọ̑; ẹ̑; í) zastar. pridigar: poslušati propovednika ● publ. propovednik naprednih idej glasnik ♪
- propovedováti -újem nedov. (á ȗ) 1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku 2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode ♪
- próprétor -ja m (ọ̑-ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji ♪
- proračún in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
- proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
- prorèk -éka m (ȅ ẹ́) lingv. prvi del (stavčne) periode: prorek in porek ♪
- próréktor -ja m (ọ̑-ẹ́) namestnik rektorja: rektor in prorektor ♪
- prorokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪
- proséčan -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
- proselít in prozelít -a m (ȋ) knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri ♪
- prosévati -am nedov. (ẹ́) presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča prosevajóč -a -e: prosevajoča svetloba prosévan -a -o: oblaki, prosevani od sončnih žarkov ♪
- prósit medm. (ọ̑) star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit! ♪
- prosíti prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne
listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
- proskribírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike proskribíran -a -o: proskribirana oseba, sekta ♪
- proslavíti -ím dov., proslávil (ȋ í) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva 2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi proslávljen -a -o in proslavljèn -êna -o: proslavljena igralka ♪
- proslávljanje -a s (á) glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev; proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine ♪
- proslávljati -am nedov. (á) 1. z določenim dejanjem, prireditvijo izražati veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: proslavljati desetletnico poroke, zmage; proslavljati opravljeni izpit / po vsej Sloveniji bodo proslavljali stoletnico umetnikovega rojstva 2. delati koga slavnega: s temi dejanji proslavljajo tudi domovino; proslavljati se z junaštvi 3. knjiž. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave; slaviti: vsi so ga proslavljali zaradi tega dejanja; v pesmih proslavljati domovino proslavljajóč -a -e: proslavljajoč obletnico mature, so se napili proslávljan -a -o: njena toliko proslavljana lepota ♪
33.126 33.151 33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351