Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (32.126-32.150)


  1.      prevál  tudi prevàl tudi préval -ála m (ȃ; ȁ á; ẹ́ á) nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo: steza vodi čez preval; na prevalu so se ustavili; prispeti na vrh prevala ♪
  2.      prevalíti  -ím dov., preválil (ȋ í) 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot ∙ ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo prevalíti se 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo ♪
  3.      preváranec  -nca m (ȃ) ekspr. prevaran človek: prevaranci in obupanci ♪
  4.      prevaránt  in prevarànt -ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. kdor z določenim namenom zavaja koga v zmoto: razkrinkali so ga kot prevaranta; politični prevaranti; ideje prevarantov // goljuf: prevarant in lažnivec je; prebrisan prevarant ♪
  5.      prevarántka  -e ž (ā) ženska oblika od prevarant: lažnivka in prevarantka ♪
  6.      preváriti  -im in prevaríti -ím dov., preváril (ā ȃ; ȋ í) zastar. prevarati: veliko ljudi je že prevaril / prevaril jih je in ušel / prevarili so ga za dediščino / prevariti ženo / spoznal je, da se je prevaril / prevariti se v oceni dolžine prevárjen -a -o: prevarjen mož ♪
  7.      prevážati  -am nedov. (ȃ) z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike ♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo // voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru prevážati se ekspr. voziti se: ves dan se prevaža s kolesom / prevažati se v kočiji // enakomerno drseč se premikati: labodi se prevažajo po vodi / po nebu se prevažajo beli oblaki ♪
  8.      prevaževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele ♪
  9.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  10.      prevèčkrat  prisl. (ȅ) 1. izraža število ponovitev, ki je večje, kot ustreza: prevečkrat hodiš v kino; ne glej se prevečkrat v ogledalo / ekspr. le prevečkrat zanemarjaš svoje dolžnosti 2. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno število ponovitev: to se ne zgodi prevečkrat; ali hodiš pogosto v ta kraj? Ne prevečkrat ♪
  11.      prevédba  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. glagolnik od prevesti: prevedba formule v splošni jezik ∙ zastar. prevedba romana v francoščino prevod 2. jur. uradno priznanje nove pravice ali prilagoditev že priznane pravice novim predpisom: prevedba delavca na nove prejemke / prekontrolirati prevedbe ♪
  12.      prevéjanost  -i ž (ẹ̑) knjiž. zvitost, prebrisanost: zanašal se je na svojo prevejanost; premoženje si je pridobil s spletkarjenjem in prevejanostjo ♪
  13.      prevéjati  -am dov. (ẹ̑) z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati prevéjan -a -o: prevejana pšenica; prim. prevejan ♪
  14.      prevêlik  -íka -o prid. (é í) 1. preveč velik: prevelik in predebel človek; čevlji so mi preveliki; prevelika hiša / prevelika hitrost; jemati preveliko količino tablet; preveliko število obratov / prevelika konkurenca; imeti preveliko oblast / prevelika nevarnost, skromnost / ekspr. to so prevelike stvari, da bi se iz njih norčevali preveč pomembne, prepomembne / ekspr. prevelika trma je, da bi popustil 2. ekspr. zelo velik: obšla ga je prevelika žalost ♪
  15.      prevéncija  -e ž (ẹ́) knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva: ukvarjati se s prevencijo; vprašanja splošne prevencije // preprečevanje, zaščita: te ugotovitve nakazujejo, kakšna mora biti prevencija; prevencija hrbteničnih obolenj / oddelek za prevencijo splava ◊ jur. generalna prevencija odvračanje ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi; specialna prevencija odvračanje obsojenega storilca od izvršitve novega kaznivega dejanja ♪
  16.      preventíva  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi: preventiva to lahko prepreči / svet za preventivo in vzgojo v prometu / kriminalna, požarna, zdravstvena preventiva / knjiž. da se bolezen ne začne, je potrebna preventiva preprečevanje, zaščita // žarg., med. preventivna medicina: preventiva se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja; izsledki preventive / delati v preventivi ♪
  17.      preventívec  -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) s preprečevanjem bolezni: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
  18.      preventíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preventivo; preprečitven, zaščiten: preventivni ukrepi; preventivna sredstva / preventivna cenzura časopisov; prometna preventivna dejavnost; preventivno zobozdravstvo / preventivna skrb za družino / preventivno cepljenje ♦ med. preventivna medicina preventívno prisl.: preventivno cepiti pse proti steklini ♪
  19.      prevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno ♪
  20.      prevérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovali ♦ adm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov 2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren ♪
  21.      preverljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preverljivega: hipoteza z majhno stopnjo verjetnosti in preverljivosti ♪
  22.      prevésa  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami 2. alp. previs: skalne prevese ● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici ♪
  23.      prevesél  -a -o [eu̯] prid. (ẹ̑) 1. preveč vesel: prevesel in lahkomiseln človek / prevesela pesem za tako resno priložnost 2. ekspr. zelo vesel: prinesla mu je preveselo novico ♪
  24.      preveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v veseljačenju: spominjal se je dni, ki jih je preveseljačil; ostanek noči je preveseljačil pri sosedu ♪
  25.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj ♪

   32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA