Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (31.988-32.012)


  1.      prešérnost  -i ž (ẹ́) stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak ♪
  2.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  3.      prešérnovec  -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč ♪
  4.      prešéstnik  tudi préšestnik -a m (ẹ̑; ẹ̄) star. prešuštnik: to je prešestnik in slepar ♪
  5.      prešestvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. prešuštvovati: prešestvuje in krade ♪
  6.      prešíti  -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja ∙ ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove ♪
  7.      prešívati  -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati ♪
  8.      prešlátati  -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā) nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati ♪
  9.      prêšlost  -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti ♪
  10.      prešólati  -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci ♪
  11.      préšpan  -a m (ẹ́) 1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana 2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; neskl. pril.: prešpan karton ♪
  12.      prešpíkati  -am dov. (ȋ ȋ) pog. na več mestih prebosti: prešpikali so ves kup sena, pa ga niso našli; prešpikati meso s slanino pretakniti ♪
  13.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
  14.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  15.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  16.      preštevílnost  -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
  17.      preštudírati  -am dov. (ȋ) 1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu 2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil preštudíran -a -o: natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti ∙ njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil ♪
  18.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  19.      pretakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava ♪
  20.      pretákanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretakati: pretakanje tekočine; cev za pretakanje / pretakanje denarja v sklade; pretakanje dohodka / pretakanje hranilnih snovi po rastlini; hitrost pretakanja vode / opazovati pretakanje ljudi po ulici ♪
  21.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  22.      pretakníti  in pretákniti -em dov. (ȋ á) 1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice 2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti 3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago ● redko pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti ◊ gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretakníti se in pretákniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica pretáknjen -a -o: pretaknjena nit ♪
  23.      pretalíti  -ím dov., pretálil (ȋ í) 1. ponovno staliti: pretaliti srebro 2. s taljenjem spremeniti, preoblikovati: pretaliti kepe kovine v palice; pren., knjiž. strah pretaliti v zaupanje med narodi 3. s taljenjem narediti luknjo, luknjico skozi kovino: varilec je po nerodnosti pretalil pločevino pretaljèn -êna -o: pretaljena kovina ♪
  24.      pretaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pretaljevati: pretaljevanje kovin ♪
  25.      pretánek  -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika tǝn] prid. (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte pretánko tudi pretenkó prisl.: pretanko zvaljati testo ♪

   31.863 31.888 31.913 31.938 31.963 31.988 32.013 32.038 32.063 32.088  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA