Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (31.813-31.837)


  1.      prerogatíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike ♪
  2.      prerojeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva ♪
  3.      prêrok  -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
  4.      prerokoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) vedeževalka: prerokovalka je gledala v karte in govorila; iti k prerokovalki ♪
  5.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  6.      prerómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku ♪
  7.      prerúšiti  -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem prerúšen -a -o: prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen ♪
  8.      presáden 2 -dna -o prid. (ā) ki se da presaditi: presadna rastlina ♪
  9.      presadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij ♪
  10.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  11.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  12.      presájanje  -a s (á) glagolnik od presajati: presajanje sadik / presajanje otrok iz enega okolja v drugo / presajanje ledvic, srca / presajanje tujih umetnin v domačo besedo ♪
  13.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  14.      presajênka  -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine ♪
  15.      presajeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor presaja: presajevalec rož ● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec ♪
  16.      presamévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva ♪
  17.      presamôten  -tna -o prid. (ó) preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek presamôtno prisl.: presamotno živeti / v povedni rabi tukaj je presamotno ♪
  18.      presanjáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. v sanjah, sanjarijah prebiti, preživeti: večere je presanjaril / ure in ure je presanjarila sanjarila ♪
  19.      preséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) geom. nanašajoč se na presek: presečna ravnina / presečni lik presek ♦ mat. presečna množica množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam ♪
  20.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪
  21.      presečíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: presečišče parabole s premico / presečišče dveh smeri; pren. na tem ozemlju je presečišče evropskih nasprotij ♪
  22.      preséčnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: presečnica in dotikalnica ♪
  23.      presédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše ♪
  24.      presédavka  -e ž (ẹ́) nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke ♪
  25.      presedéti  -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel ∙ ekspr. presedeti kazen prestati presedèn -êna -o 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač ♪

   31.688 31.713 31.738 31.763 31.788 31.813 31.838 31.863 31.888 31.913  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA