Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (31.513-31.537)


  1.      premógar  -ja m (ọ̑) 1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja // delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog 2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom ♪
  2.      premógarski  -a -o prid. (ọ̑) redko premogovniški: premogarska industrija ♪
  3.      premogóvnica  -e ž (ọ̑) navt. shramba za premog na ladji: pod krovom so si ogledali strojnico, kotlovnico in premogovnico ♪
  4.      premólk  -a [u̯k] m (ọ̑) kratka prekinitev govorjenja: v dvorani je nastal premolk / po kratkem premolku je nadaljeval pripovedovanje premoru ♪
  5.      premólkniti  -em [u̯k] dov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ọ́ ọ̑) za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje // ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili ♪
  6.      premonstrát  -a m (ȃ) rel. premonstratenec: premonstrati in cistercijani ♪
  7.      premontírati  -am dov. (ȋ) odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo ◊ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati ♪
  8.      premòr  -ôra m (ȍ ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori ◊ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama ♪
  9.      premoróžec  -žca m (ọ̑) pal. izumrli glavonožec z ravno lupino ♪
  10.      premostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi ♪
  11.      premostíti  -ím dov., premóstil (ȋ í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja ♪
  12.      premostítven  -a -o prid. (ȋ) ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi ♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti ♪
  13.      premotíti  in premótiti -im dov. (ȋ ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu ♪
  14.      premotríti  -ím dov., premótril; premotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal // s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj ♪
  15.      premóžen  -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša ♪
  16.      premožênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico ♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb ♪
  17.      premráziti  -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ȃ; ȋ í) povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil ∙ ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo premrážen -a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o: premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo ♪
  18.      premráženost  -i ž (ȃ) stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti ♪
  19.      premréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla premŕl -a -o: premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja premŕt -a -o: otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke ♪
  20.      premréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila 2. redko zamrežiti: premrežiti okna premréžen -a -o: z žilami premrežena roka ♪
  21.      premŕl  -a [ru̯ tudi rl] m (r̄ ŕ) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki se lahko spreminja v razne živali ♪
  22.      premŕzel 2 -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo ♪
  23.      premŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila // preh. zamrzniti: premrzniti meso 2. redko od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile premŕznjen -a -o: domov je prišel moker in premrznjen; premrznjena trava ∙ redko premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega) ♪
  24.      prenačudíti se  in prenačúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu ♪
  25.      prenágel  -gla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi ♪

   31.388 31.413 31.438 31.463 31.488 31.513 31.538 31.563 31.588 31.613  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA