Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (31.151-31.175)



  1.      predvidévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. sposobnost za predvidevanje: človeška razsodnost in predvidevnost
  2.      predvídoma  prisl. () knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani
  3.      predviháren  -rna -o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki
  4.      prèdvojáški  -a -o prid. (-á) navadno v zvezi predvojaška vzgoja, do 1973 vzgoja o osnovnih oblikah obrambe domovine, o vojaških veščinah: obvezniki predvojaške vzgoje / učitelj predvojaške vzgoje; sam.: ima izpit iz predvojaške
  5.      predvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas pred vojno: predvojni dogodki / v romanu obravnava snov iz predvojne in medvojne dobe // nanašajoč se na čas pred drugo svetovno vojno: predvojni komunisti / opisuje predvojne razmere
  6.      prèdvolílen  -lna -o [ln in n] prid. (-) nanašajoč se na čas pred volitvami: vodil je predvolilno kampanjo; predvolilno zborovanje / predvolilni manifest
  7.      prèdvozáč  -a m (-á) šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači
  8.      predvsèm  prisl. () 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred
  9.      predzádnji  -a -e prid. () ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka
  10.      predzídek  -dka m () majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil
  11.      predzídje  -a s () redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije
  12.      prèdznák  -a m (-) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojavamat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino
  13.      predznámba  -e ž () jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice
  14.      predzôren  in predzóren -rna -o prid. (; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter
  15.      prêfabricírati  -am nedov. in dov. (-) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora
  16.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik
  17.      prefékta  -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela
  18.      prefektúra  -e ž () 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez
  19.      preferansírati  -am nedov. () žarg. igrati preferanso: ves dan je preferansiral in tarokiral
  20.      preferénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu ♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi
  21.      preferenciál  -a m () ekon. preferenca: carinski preferenciali
  22.      preferenciálen  -lna -o prid. () ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine
  23.      prefíks  -a m () lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi
  24.      prefiltrírati  -am dov. () prečistiti s filtriranjem: prefiltrirati tekočino
  25.      preformírati  -am dov. () knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo

   31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA