Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (31.001-31.025)



  1.      predíhati  -am dov.) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča
  2.      predikát  -a m () 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovompubl. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti
  3.      predikatív  -a m () lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik
  4.      predílec  -lca [lc in c] m () delavec pri predilnem stroju: tečaj za predilce / strojni predilec
  5.      predílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na predenje: predilni postopek / predilni stroj ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
  6.      predílski  -a -o [tudi s] prid. () nanašajoč se na predilce ali predilstvo: predilska industrija; predilska šola / predilski mojster; predilski tehnik
  7.      predílstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s predenjem: knjiga o predilstvu; predilstvo in tkalstvo
  8.      predimenzioníranost  -i ž () publ. značilnost predimenzioniranega:inkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja
  9.      predíren  -rna -o prid. () 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster
  10.      predirljív  -a -o prid. ( í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil
  11.      predisponírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj
  12.      predívec  -vca m () bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca
  13.      predíven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline
  14.      predívnat  -a -o prid. () podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline
  15.      predívnica  -e ž () nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice
  16.      predívo  -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje ♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo
  17.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec
  18.      prèdizméra  -e ž (-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere
  19.      prèdizobrázba  -e ž (-) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba
  20.      prèdjesénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na čas pred jesenjo: predjesensko nebo / predjesenski dnevi so bili topli in sončni
  21.      prèdjézdec  -a [dǝc] m (-ẹ̑) 1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo 2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec
  22.      prèdjútranji  -a -e prid. (-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu
  23.      predjúžnik  -a m () star. (dopoldanska) malica: postregla je s predjužnikom / za predjužnik ima jajce s kruhom in vino
  24.      prèdkál  -í [al in a] ž (-) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal
  25.      prèdkámbrij  -a m (-á) geol. najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje, pravek

   30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA