Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (30.888-30.912)


  1.      prebrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebroditi krizo; prebroditi nevarnost / težko je prebrodil molk, ki je ležal med njima; prebroditi mrtvilo prebróden -a -o: prebrodene težave; reka je prebrodena ♪
  2.      prebrusíti  in prebrúsiti -im dov., prebrúšen (ȋ ú) 1. z brušenjem narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebrusiti pločevino 2. ponovno izbrusiti: prebrusiti kamen ♪
  3.      prebúden  -dna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na prebujo: prebudni pomen Pohlinove slovnice / prebudna zavest in dejavnost ♪
  4.      prebudítelj  -a m (ȋ) knjiž. buditelj: prebuditelj in učitelj ljudstva ♪
  5.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  6.      prebúja  -e ž (ȗ) nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda ♪
  7.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  8.      prebujeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki prebuja: prebujevalno in poživljajoče sredstvo / prebujevalno narodnostno delo ♪
  9.      precédek  -dka m (ẹ̑) kar je precejeno: izmeriti precedek / zdraviti z rastlinskimi zvarki in precedki ♦ biol. precedek bujonske kulture ♪
  10.      precédens  -a m (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: za tako ukrepanje ni ne pravilnika ne precedensa; ustvariti precedens / primer brez precedensa v zgodovini ♦ jur. sodni precedens v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  11.      precedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: ne upoštevati precedentov / zgodovinski precedent ♦ jur. sodni precedent v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  12.      precedíti  -ím dov., precêdi in precédi; precédil (ȋ í) pretočiti skozi cedilo: precediti juho, mleko; precediti skozi prtiček; pren., ekspr. dobro precedi besede, ki jih govoriš ∙ ekspr. to je počasi precedil skozi zobe rekel, povedal precejèn -êna -o: precejena juha ♪
  13.      prècej  prisl. (ȅ) raba peša 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: ne morem ti precej odgovoriti; počakaj malo, precej pridem; ekspr. hočem govoriti z njim, pa zdajle precej // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: popil je skodelico čaja in precej legel; precej potem je izginil 2. v neposredni bližini; tik: spomenik stoji na hribu, precej za vasjo prècej ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku; brž ko: precej ko jo je videl, mu je bila všeč ♪
  14.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  15.      precéjati  -am nedov. (ẹ́) pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote ● ekspr. solze precejati jokati se precéjati se ekspr. zelo počasi in v majhnih količinah teči skozi kaj ovirajočega: svetloba se je precejala skozi zaveso / skozi obleko se je vanj precejal mraz // zelo počasi teči na drugo mesto: voda iz mlak se je počasi precejala v jarke precejajóč -a -e: skozi zemljo precejajoča se voda ♪
  16.      precéjkrat  in precèjkrat prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža precej ponovitev: že precejkrat sem ga na to opozoril ♪
  17.      precéjšen  -šna -o prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: doseči precejšen uspeh; povzročiti precejšno škodo; precejšna verjetnost trditve; vladala je precejšna zmeda / ustrezati v precejšni meri b) glede na količino: imeti precejšne dohodke; nabrati precejšen kup suhljadi / to je precejšen kolektiv; zbrala se je precejšna družba c) glede na razsežnost: precejšen kos kruha; precejšna ladja / prehoditi precejšen del poti ♪
  18.      precéjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: tam je precejšnji nered; kazati precejšnje zanimanje / imeti precejšnje skrbi b) glede na količino: izkoristiti precejšnji del rudnega bogastva; zbrati precejšnjo vsoto / precejšnje število ljudi c) glede na razsežnost: na otoku so precejšnji nasadi oljk; precejšnja kmetija ♪
  19.      precéniti  -im, in preceníti in precéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: v svoji oceni je pisatelja verjetno precenil / v tem primeru so njegovo moč precenili; preceniti sposobnosti koga 2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost; oceniti: preceniti literarno delo; stvar je treba preceniti z etičnega vidika / njegovo starost je težko preceniti približno določiti 3. presoditi: preceniti položaj, razmere, stanje; preceniti višino česa precénjen -a -o: pravilno precenjeno delo ♪
  20.      precenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od precenjevati: izogibati se precenjevanju in podcenjevanju učencev / nekritično precenjevanje književnih del; precenjevanje sile, zmogljivosti koga / precenjevanje dokaznega gradiva ocenjevanje / pravilno precenjevanje razmer ♪
  21.      precenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu a) večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: precenjevati denar; šele zdaj je spoznal, da jo je precenjeval; rad se precenjuje / precenjevati moč, vrednost, zmožnost b) večjo količino, mero, kot jo ima v resnici: precenjeval je globino vode ● ni znal prav precenjevati ljudi presojati precenjujóč -a -e: precenjujoč njegovo poštenost, mu je popolnoma zaupal ♪
  22.      precèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom ∙ cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju ♪
  23.      precepíti  in precépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico 2. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale precépljen -a -o: precepljeno drevje ♪
  24.      precépljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od precepljati: tečaj za obrezovanje in precepljanje sadnega drevja ♪
  25.      precépljati  -am nedov. (ẹ́) večkrat precepiti, cepiti: spomladi je prihajal v sadovnjak in precepljal posamezna drevesa; pren., knjiž. gojitelji slovenske besede so precepljali divje veje z novimi cepiči ♪

   30.763 30.788 30.813 30.838 30.863 30.888 30.913 30.938 30.963 30.988  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA