Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (30.826-30.850)



  1.      práženje  -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje
  2.      pražíljka  -e ž () nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke
  3.      prážiti  -im nedov.) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompirmetal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra
  4.      práživál  -i [a] ž (-) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali
  5.      práživálca  tudi práživálica -e [tudi c] ž, rod. mn. práživálic in práživálc (-) biol. manjšalnica od pražival: plankton sestavljajo različne praživalce
  6.      pŕda  -e ž () 1. etn. piščal iz lubjaste, na koncu odrgnjene in stisnjene cevke: prda iz vrbovega lubja 2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine debelega črevesa: konjska prda
  7.      pŕdec  -dca m () 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati prdce 2. nizko malovreden, nepomemben človek: ob njem se je sam sebi zazdel prdec // kar je malo vredno, nepomembno: za vsak prdec se razburja
  8.      prdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: glasno prdeti // oddajati prdcu podobne glasove: avtomobil je na ves glas prdel pod oknom
  9.      pŕdniti  -em dov.) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno, tiho prdniti
  10.      pre... 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina
  11.      pre... 2 predpona v sestavljenkah za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere, stopnje: prečrn, predaleč, predimenzionirati, prekuhati, premogočnost, prenaložiti b) zelo velike mere, stopnje: prečuden, prefin, preljubezniv
  12.      preanalizírati  -am dov. () popolnoma, v celoti analizirati, razčleniti: preanalizirati družbene razmere; preanalizirati osnovna teoretična izhodišča / vsestransko preanalizirati položaj presoditi, ocenitikem. preanalizirati spojine
  13.      prebádati  -am nedov. () navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: prebadati blago, papir; prebadati z bucikami / ujetnike so prebadali z meči; pren., ekspr. nebotičnik prebada nebo; cestne svetilke so prebadale mrak b) skozi ovoj, steno česa: prebadati žulje ● ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; redko boli ga glava in v rami ga prebada zbada; ekspr. prebadati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga gledati; ekspr. mraz jo prebada do kosti zelo jo zebe prebadajóč -a -e: prebadajoč drug drugega s pogledi, sta vstopila; prisl.: prebadajoče pogledati
  14.      prebárvati  -am dov. () ponovno pobarvati: prebarvati kuhinjsko pohištvo / vse lesene dele je prebarval pobarval // pobarvati z drugačno barvo: prebarvati plašč / prebarvati lase v črno / ekspr. slana je prebarvala bukve; pren., ekspr. idejno prebarvati prebárvan -a -o: prebarvano pohištvo
  15.      prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane)anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
  16.      prebavílo  -a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala
  17.      prebáviti  -im dov.) 1. spremeniti hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: kuhano zelenjavo lažje prebavimo kot svežo; dobro prebaviti; hrana se prebavi v želodcu in črevesju / nekaterih snovi želodec ne prebavi; pren., ekspr. narava ne more prebaviti vseh odpadkov 2. ekspr. premisliti, razmisliti: hotel je pridobiti nekaj časa, da bi to novico prebavil; prebaviti predlog / prebaviti roman s težavo prebrati 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejeti: kritiki tega ne bodo prebavili / njegovo grobo pripombo je težko prebavila prebávljen -a -o: prebavljena hrana; s težavo prebavljena knjiga
  18.      prebávljati  -am nedov. (á) 1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: nekatere živali prebavljajo celo kosti; hrana se začne prebavljati že v ustih 2. ekspr. premišljati, razmišljati: zvečer je nemoteno prebavljal dogodke dneva; prebavljati sporočilo 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejemati: težko prebavlja njegove članke / kar dobro prebavlja grobe dovtipe
  19.      prebavljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da prebaviti: prebavljive snovi; lahko prebavljiva hrana 2. ekspr. dober, sprejemljiv: direktor se mu je zdel še dovolj prebavljiv / pisati v prebavljivi slovenščini še kar dobri
  20.      prebedévati  -am tudi prebdévati -am [prva oblika bǝd] nedov. (ẹ́) večkrat prebedeti: več mesecev je prebedevala ob materini postelji
  21.      prebèg  in prebég -éga m ( ẹ́; ẹ̑) glagolnik od prebegniti: organizirati prebeg; prebeg mobilizirancev; prebegi čez mejo; poskus prebega
  22.      prebégati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. begajoč prehoditi, prepotovati: prebegal je skoraj ves svet; prebegala je mesto podolgem in počez 2. zbegati: tako so ga prebegali, da ni vedel, kaj naj stori
  23.      prebegávati  -am nedov. () 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino / knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj
  24.      prebégniti  -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega
  25.      prebelíti  in prebéliti -im dov. ( ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno

   30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA