Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (30.701-30.725)



  1.      práméter  -tra m (-ẹ̄) fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto: ogledati si prameter; kopije prametra
  2.      prámóč  -í ž (-ọ̑) knjiž. naravna, prvinska moč: pramoč ljubezni
  3.      prámórje  -a s (-ọ̑) prvo, najstarejše morje: že pramorje je imelo določeno količino soli v sebi
  4.      pránečák  -a m (-á) sin nečaka ali nečakinje: pesnikov pranečak
  5.      pránger  tudi prángar -ja m (á) zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber: ogledali smo si pranger ∙ ekspr. v romanu je avtor postavil na pranger tedanje meščane in njihovo moralo osramotil, osmešil
  6.      práoblíka  -e ž (-) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame
  7.      práplodítev  -tve ž (-) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega; abiogeneza: zakonitosti praploditve
  8.      prápodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka
  9.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  10.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem
  11.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  12.      práprábábica  -e ž (--á) prababica očeta ali matere: prababica in praprababica
  13.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (--ẹ̑; -- --ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded
  14.      práprebiválec  -lca [c tudi lc] m (-) knjiž. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci
  15.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom
  16.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  17.      práproten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti
  18.      praprotíšče  in práprotišče -a s (í; á) svet, porasel s praprotjo: hoditi po praprotišču
  19.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice
  20.      práptìč  -íča m (- -í) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina
  21.      prasè  in práse -éta s ( ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase
  22.      prásen  -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji
  23.      prasíca  -e ž (í) 1. raba peša samica prašiča; svinja: pustiti prasico za pleme; prasica z mladički; pristoji mu kakor prasici sedlo prav nič / peljati prasico k merjascu 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ti nisi prijatelj, prasica si / kot psovka prasica lažniva 3. nizko umazan človek: kakšna prasica pa si
  24.      prasíčka  -e ž (í) 1. mlada samica prašiča: svinja je povrgla več prasičk kot prašičkov 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: je prava prasička
  25.      prasíti se  -ím se nedov. in dov. ( í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že trikrat prasila

   30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA