Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (30.651-30.675)



  1.      požrtíja  -e ž () ekspr. pojedina: prirediti požrtijo; povabiti na požrtijo; velika požrtija
  2.      požrtvoválnost  -i ž () lastnost požrtvovalnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti / stregla mu je z veliko požrtvovalnostjo
  3.      požrtvovánje  -a s () knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost
  4.      požulíti  in požúliti -im dov. ( ú) ekspr. počasi pojesti ali popiti: naskrivaj je požulil vso čokolado; požulila sta dva litra vina ● ekspr. požulil je zadnjo cigareto pokadil
  5.      požvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) krajši čas žvečiti: zalogaj je malo požvečil in požrl ∙ ekspr. v naglici je požvečil kos pečenke pojedel
  6.      požvekáti  -ám dov.) redko požvečiti: zalogaj je malo požvekal in požrl
  7.      požvepláti  -ám dov.) agr. 1. poškropiti, posuti s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: požveplati grozde, vinsko trto 2. zažveplati: požveplati klet, sod
  8.      požvížgati  -am dov. (í) 1. oglasiti se z žvižgom: kdaj pa kdaj je zavrisnil in požvižgal 2. z žvižgom dati znamenje: požvižgati psu požvížgati se ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: požvižgam se nate ∙ ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje
  9.      požvižgávanje  -a s () glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel
  10.      požvižgováti  -újem nedov.) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken
  11.      prá...  predpona v sestavljenkah () za izražanje a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk
  12.      prábíten  -tna -o prid. (-) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni
  13.      prábítnost  -i ž (-) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dotipati se do prabitnosti vsega / narod je varoval svojo prabitnost // prvinskost, neponarejenost: razodetje gor v njihovi prabitnosti
  14.      prácélica  -e ž (-ẹ̑) knjiž. prvotna, osnovna enota česa: skupina predstavlja pracelico celotnega gibanja / posamezne anekdote so pracelice njegovega romana
  15.      práča  -e ž (á) 1. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel: vojaki z meči in pračami 2. knjiž. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: s pračo je razbil sosedovo okno
  16.      práčar  -ja m () 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici
  17.      práčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
  18.      prádéd  tudi prádèd -déda m, im. mn. prádédje in prádédi (-ẹ̑; - -ẹ́) 1. stari oče očeta ali matere: ta del hiše je prezidal že njegov praded 2. nav. mn., ekspr. davni prednik: naši pradedje so se priselili sem z vzhoda
  19.      prádôba  -e ž (-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine
  20.      prádoživétje  -a s (-ẹ̑) knjiž. prvo, osnovno doživetje: izražanje lastnih čustev in pradoživetij v umetniški besedi
  21.      pràg  prága m, mn. prági in pragóvi ( á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagalprestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščujealp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek
  22.      prágermánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Pragermane: pragermanski običaji ♦ lingv. pragermanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili germanski jeziki
  23.      pragmátik  -a m (á) 1. predstavnik pragmatizma: znanstveno delo pragmatikov 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: bil je znan pragmatik in koristolovec
  24.      pragmatízem  -zma m () 1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno: pragmatizem in pozitivizem 2. knjiž. podrejanje človekovega prizadevanja praktični uporabnosti, koristi: politični pragmatizem; pragmatizem v estetiki
  25.      prágòzd  -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdóvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (- -ó; -ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu; bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov

   30.526 30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA