Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (29.838-29.862)


  1.      poročíti 1 -ím dov., poróčil (ȋ í) 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti poročíti se postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti poročèn -êna -o: poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore ♪
  2.      poróčnik  -a m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od podporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki / napredovati v poročnika ♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik najnižji oficirski čin v mornarici, ali nosilec tega čina; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ♪
  3.      poròd  in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́) ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije ∙ star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila ♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom // zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod ♪
  4.      poróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo ♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu ♪
  5.      porodíti  -ím dov., poródil (ȋ í) 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo porodíti se ekspr. nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt porôjen tudi porojèn -êna -o: komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede ♪
  6.      poródnica  in porodníca -e ž (ọ̑; í) ženska od začetka poroda do šest ali osem tednov po porodu: skrbeti za porodnico; v sobi je bilo več porodnic // ženska, ki rodi, rojeva: pri porodnici je bila babica ♪
  7.      porodníčar  in poródničar -ja m (ȋ; ọ̑) zdravnik specialist za porodništvo: posvetovanje porodničarjev ♦ vet. veterinar ali laik, ki vodi porod ♪
  8.      porodníčarka  in poródničarka -e ž (ȋ; ọ̑) zdravnica specialistka za porodništvo: porodničarka in ginekologinja ♪
  9.      porodníčarski  in poródničarski -a -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na porodničarje: porodničarske izkušnje / porodničarske priprave ♪
  10.      porodníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porod ali porodništvo: porodniška pomoč / poznati porodniške prijeme / porodniški oddelek; porodniška klinika / porodniški dopust dopust v zvezi z nosečnostjo in porodom, ko ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka ∙ ekspr. še ni vstala s porodniške postelje ni si še opomogla od poroda; sam.: pog. je na porodniškem na porodniškem dopustu ♪
  11.      poròg  -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
  12.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
  13.      porogljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
  14.      porogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. krajši čas rogoviliti: porogovilil je in šel spat ♪
  15.      pôrok  tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
  16.      poróka  -e ž (ọ̑) obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: poroka je bila zelo slovesna; iti k poroki / opraviti poroko / cerkvena, civilna poroka // glagolnik od poročiti: praznovati, proslavljati poroko; dolgo odlaša s poroko / razdreti nameravano poroko; privoliti v poroko / po poroki je ostala na domu ● biserna šestdesetletnica, srebrna petindvajsetletnica, zlata poroka petdesetletnica poroke ♪
  17.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
  18.      porolít  -a m (ȋ) grad. ploščat, votel izdelek, navadno iz gline, za zidanje tankih zidov: izdelovati porolit; zid je iz porolita; neskl. pril.: porolit opeka ♪
  19.      poromániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj romansko: poromaniti deželo; prebivalstvo mest se je hitro poromanilo porománjen -a -o: poromanjena pokrajina ♪
  20.      porópati  -am dov. (ọ̑) nav. ekspr. 1. nasilno odvzeti materialne dobrine; izropati: vso trgovino so poropali / okupator jim je poropal živino 2. krajši čas ropati: tudi on je kdaj poropal ♪
  21.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo ♪
  22.      poróštvo  -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir ♪
  23.      poroštvováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav ∙ zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok ♪
  24.      poróta  -e ž (ọ̑) v nekaterih državah skupina državljanov, ki pri porotnem sodišču odloča, ali je obtoženec kriv ali ne: porota je bila nepristranska; mnenje porote ♪
  25.      poróten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroto: porotna obravnava / porotna dvorana / porotno sodišče sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih ♪

   29.713 29.738 29.763 29.788 29.813 29.838 29.863 29.888 29.913 29.938  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA