Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (29.538-29.562)
- ponášiti -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače: ponašiti tuje ime / pisatelj je igro tako ponašil, da so jo gledalci sprejeli za svojo 2. knjiž. prevesti (v materni jezik): ponašil je precej latinskih besedil ♪
- ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪
- ponavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom ♪
- ponávljati -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že
spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
- ponazárjanje -a s (á) glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva ♪
- ponazárjati -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
- ponazorílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila ♪
- ponazorítev -tve ž (ȋ) 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk ♪
- ponazoríti -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
- pónčo -a m (ọ̑) v indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo: Indijanec se je zavil v pončo ♦ obl. po ponču posneto oblačilo ♪
- pónd -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje sile, približno stotina newtona ♪
- ponderírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev: ponderirati aritmetično sredino / ponderirati indeks cen; pren., publ. zahteve v pravilnikih različno ponderirati ♪
- pondírek -rka m (ȋ) zool. ponirek: pondirki so se živahno potapljali in lovili ribe ♪
- ponečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba ♪
- ponéhati -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
- ponehávati -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati ♪
- ponehováti -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase ♪
- poneizmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino ♪
- ponémčenec -nca m (ẹ̑) kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci ♪
- ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila ponesréčen -a -o 1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena ♪
- ponêsti -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti: taki ljudje so ponesli ime Jugoslavije po svetu; naši košarkarji so ponesli slavo jugoslovanskega športa v svet 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj ● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi
ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl ponêsti se zastar. 1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala 2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal ♪
- poneúmiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju ♪
- poneúmljanje -a s (ú) glagolnik od poneumljati: to je pravo poneumljanje ljudi; slaba literatura pomaga pri poneumljanju mladine; boj proti poneumljanju množic ♪
- poneúmljati -am nedov. (ú) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekateri filmi poneumljajo mladino; ob teh oddajah, predstavah se gledalci poneumljajo poneumljajóč -a -e: poneumljajoča vsebina filma; poneumljajoče ponavljanje enostavnih delovnih operacij ♪
- poneumljeválen -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino ♪
29.413 29.438 29.463 29.488 29.513 29.538 29.563 29.588 29.613 29.638